Hum, najmanji grad na svijetu / najmanjši kraj na svetu. Kljub temu, da sem se mimo peljal neskončno krat, se nikoli nisem ustavil in si ga ogledal. Sedaj sem naredil drugače.

Čas: cetrtek, od 10. do 14. ure
Kraj: avto prevoz Izlake-Hum, 165 km (ena smer), sicer na poti proti Istri
Stroski: bencin: 3000 sit, cestnina: 1300 sit (ena smer)

Cesta proti Istri je cesta, ki sem jo prevozil ze vsaj 500 krat, odkar imam vozniski izpit. Zakaj? Ker se vozim po tej cesti cez Buzet proti Kavranu, kjer imamo vikend. In vedno znova sem se spraseval, ko sem v kraju Roc videl napis Hum, najmanji grad na svijetu, kaksen kraj mora to biti, da je najmanjsi na svetu. In nikoli se nisem vzel casa, da bi zavil s ceste in si ga ogledal.

Tokrat je bilo drugace. Vreme je bilo rahlo oblacno in ni se nama nikamor mudilo. Prvi pogled na Hum je bil prijazen in nekako skrivnosten, kajti vse je skrito za obzidjem, tudi celo mesto. Stik s prvo prebivalko me je nasmejal, kajti niti pod razno se ni dala odgnati in bi se kar igrala z menoj. Sledila nama je do vhoda v samo mesto, kjer so na stenah plosce z napisi v glagoljici .

Vhod je impozanten in temacen, ko pa stopis skozi vrata, pa se ti odpre pogled na cudovito urejene hiske, z veliko rozami in grajski stolp, ki se dviguje visoko v zrak. Mesto je polno cudovitih detajlov in detajlov in clovek tezko ostane ravnodusen do vsega tega. Prav zazelel sem si, da bi prezivel kaksen dan v tej oazi miru in tisine. Le redki turisti so si prisli ogledat Hum in njegovo trdnost, ki kljubuje casu. Zal mi je bilo, ker nisem srecal nobenega domacina, da bi se z njim pogovoril in da bi mi razlozil vec o zgodovini Huma.

Ko sva zapustila mesto, sem moral skociti se na bliznje pokopalisce, kjer sem se sprehajal med starimi nagrobniki, razpeli in obcudoval cerkev, zgrajeno iz kamenja, ki stoji ze od leta 1811 in kljubuje casu in vremenu. Spet tisti obcutek, da cas ne obstaja in da se sprehajam skozi cas.

Ampak klic morja je bil mocnejsi in skok v avto in oddrvela sva naprej.

2 Responses to Fotopis Hum

  1. […] Stara mesta imajo svojo duso. In rad jih imam, ko se sprehajam po njih in cutim njihovo toplino in prijaznost. Moti me, da jih imajo tudi drugi turisti radi in da jih obiskujejo. Meni bi bilo lepse, ce bi bila ta mesta samo moja. Recimo Piran. Cudovito mestece, vendar cez poletje poln trum turistov, ki mu spreminjajo utrip in ga ubijajo. Jemljejo mu pecat starosti. Cez zimo je obratno. Prazno mesto, ki kar samo klice vase in te obda s svojo starostjo in energijo. Na poti proti morju, sva iz Huma zavila proti Rovinju. Vreme je bilo ravno prav oblacno, da se nama ni mudilo kopanju naproti, ampak sva rajsi uzivala ob pogledu na colnicke in avtohtone prebivalce Rovinja, ki kljubujejo casu. Sprehod po ozkih ulicah, je bil zame naporen, kajti odmikanje turistom in vozickom in otrokom mi ni ravno v uzitek, ko si ogledujem arhitekturo. Ampak pogled na cudovita stopnisca je pregnal jezo. In igranje otrok v mestnem vodnjaku, me je spomnilo na otrostva in pocitnice, ki sem jih prezivljal s starsi. Same hise so zanimivih barv, precej so me spominjale na hise v Riminiju. Sprehod ob obali je bil precej manj naporen, kot pa med ulicami. In za ovinkom se je skrivala lepotica , cesa taksnega se nisem videl. Ljudje so stali in jo opazovali, ce se bo premaknila. Verjetno ljudje, ki si jo lahko privoscijo morajo biti zelo premozni in verjetno je to res uzitek. Jaz pa sem si predstavljal, kaj bi jaz naredil z njo. Se vzpon do cerkve na vrhu Rovinja, ki je zanimiva, ampak moja noga ne bi niti v sanjah zakoracila vanjo. Rovinj je cudovit kraj, vendar ce opazujes, potem opazis tudi taksne stvari, ki pa ne morejo biti v ponos biseru Jadranske obale.   [link] [ reddit this] […]

  2. […] 32 km2, kolikor je mestece Motovun s svojo okolico veliko. In mestece je idilično, skoraj tako kot Hum – najmanjše mesto na svetu. Od leta 1999. Motovun gosti motovunski filmski festival (23.7-27.7.). In kljub dejstvu, da je […]

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.