Skrivnost, zakaj moški beremo časopis na stranišču, mi ni bila nikoli razjasnjena. To je precej podobna skrivnost, kot skrivnost Svetega Grala, ali nasmeh Mona Lize. Sam sem s to navado začel, ko sem v Dnevniku odkril Zgodbe za pet minut. To je bilo pred približno 25 leti. Vmes so pri Dnevniku ukinili te zgodbe, vendar se je moja navada ohranila.
Ko sem pred leti dobil prvi prenosnik, sem bil v dilemi. Ali vzeti prenosnik s seboj v WC, da mi nadomesti tiskani izvod časopisa ali ostati pri stari navadi. Seveda sem preizkusil tudi to možnost, vendar je vseeno nekaj manjkalo. Tisti občutek, ko ti papir šelesti med prsti je odličen. In ko ugotoviš, da je zmanjkalo WC papirja, si s prenosnikom bolj težko pomagaš!
Ker kupujeva precej veliko revij in časopisov, je v mojem stranišču na tleh zelo pestra izbira. In kmalu bom lahko bral tudi bloge na papirju, na stranišču!
Ali je branje na WC-ju posledica, da si tudi moški vzamemo “čas zase” in to lahko naredimo samo na stranišču, kjer imamo v zavetju “raznoraznih dišav” mir in kamor ponavadi, razen, če je res nujno, tisti čas ženska noga ne vstopi? Ali pa je posledica česa drugega. Ker vem, da vsi moški ne počnejo tega, me zanima, zakaj je tako?
Ali sploh kdo, razen mene, bere časopis na stranišču?
Nisi edini! Tudi sam uživam in si vzamem pet minut časa zase s časopisom. V službi je to težje izvedljivo, doma pa včasih toliko časa berem, da že noge zaspijo, hihihi.
No,no. Niste samo moški tisti ki berete na WC-ju. Jaz sploh ne morem “srat” če ni za brat. Je pa problem to izvest v službi, res.
Sploh nisi edini. Sem ženska in sem si dala v kopalnico montirat poličko za časopise. Razvila sem tudi teorijo o ljudeh, ki na WC berejo. Genialnost seveda – nadpovprečna možganska aktivnost jih sili, da ta čas izkoristijo za kaj drugega kot samo za ukvarjanje z anusom. :)
PS: Točno, kaj je z Dnevnikovimi zgodbami za pet minut?
He, he he vsak zase misli da je edini, pa nas očitno ni tako malo.
No tudi naše življenjske sopotnice nam skušajo dopovedati, da ni normalnega ćloveka razen mene, ki bi v smradu prebiral pisano besedo časopisja, revij, reklam …
Prva tega do ločitve nikakor ni sprejela, pa se nisva ločila zaradi tega. Moja druga žena pa me že malo posnema, se pravi, da včasih odnese kaj s seboj in tam bere.
Sam sem pač videval očeta, ko je v resničnem pomanjkanju časa bral na stranišču, največkrat kar na lističe narezan časopis (pred 50 leti nismo kupovali specialnega papirja za rit). Je pa včasih pribentil ven, ker v narezanem papirju ni našel nadaljevanja prebranega.
Sam sem to počel, že od kar znam brati, seveda le na domačem stranišču. Kadar sem uporabljal tuje, sem “trpel” pomanjkanje informacij.
Tudi moj 4 letni sin poskuša to prakso, ker je pač videl mene in ženo. Kadar se spomni pač.
Meni je to ok. Počutim se dobro, svetloba je dobra in velikokrat se zgodi, da branje pade v kad, ko končam opravek in se oblačim. Posledice niso hude, le malce mokrih lis na papirju.
ko me sr’t je to opravljeno hitro in učinkovito kot vse ostalo. nimam cajta še sedet dolgo na WCju, zato tam nikoli nisem bral. :D
tak je peristaltika dela svoje. moja je pač hitra.
hudica.. jaz pa sem bil preprican, da sem sam v tem “dreku” :) in da samo moski to pocnemo :)
@lily: takrat so ukinili te kratke zgodbe, ki so bile fenomenalne.. in to je bil velik sok zame :)
Upam, da nisem “manj moški”, ker tega pač ne počnem… :roll:
Zmer bi sam moški neki počeli… :-)
O ja, kar verejmi, da to počnemo najbrž skoraj vsi. Če pa (tako kot jaz) pogrešaš zgodbice za pet minut, si zdaj vzemi deset minut, ker ima zate dve izvirni:
http://volkec.blog.siol.net/2005/12/20/zgodbica-za-pet-minut/
http://volkec.blog.siol.net/2007/02/10/zgodbica-za-pet-minut-zadnje-dejanje/
ja… jst berem vse od časopisov, reklam pa do knjig… pol včasih skor pozabim zakaj sm tam, če preveč v knjigo padem :)
al berem kako revijo al pa na ipodu gledam kej :D
no tu sem prebral en zanimiv zapis na blogu glede straniščne literature
http://www.ednevnik.si/entry.php?w=malisloncek&e_id=40800
Ja, itak!
@podplat …No tudi naše življenjske sopotnice nam skušajo dopovedati, da ni normalnega človeka razen mene…
Ne vem, zakaj si se ločil, če ti je rekla, da si NORMALEN! Meni je že mama zmeraj rekla, da sem NEnormalen, ker berem v stranišču.
Jah no, seveda je šlo pri ločitvi za vprašanje normalnosti, ampak ne ravno o normalnosti branja na straniščni školjki.
Hehe, se spomniš, ko smo o tem enkrat v Penjasu debatiral…
@zonpjer: to je bila moja iztocnica :) btw.. mas cajt za kaksno kosilo v penjasu :)
Jaz vedno berem na wc-u. tam imam vsaj mir, edino če me sem in tja ne zmoti kak glasen prdec
Kot da bi nas te navade že učili od mladega. Sam nikoli ne grem na Wc brez časopisa. Sem že poskušal, pa je toliko napak na ploščicah, da jin nočem gledat, ker vem da jih bo potrebno menjat. Å e dodro da imam v hiši tri WC-je, tako me nikoli nihče ne moti.
Sedaj sem se spomnil dobre ideje. Zakaj ne bi NUK opremil ene čitalnice samo s stoli v obliki WC školjke. Morda bi potem ljudje spet brali knjige. Sicer pa svetujem, da si kupiš plenice za odrasle in potem boš lahko bral tudi v postelji.
Js na skriti vse poštimam! Pošto, cajtnge, biznis pogovore, … Na skriti je res mir!
Js sm raj na balkonu kot na WC, tam je ležlnik in samo moj. Vidim veliko hribov in še veliko deko sm dala, tko da me nihče ne more videt, jaz pa tut nočm. Zvečer ko grem na cigaret v “svoj prostor” rečem, da grem “zvezde štet”, pa še res jih vidim…
No, v prejšnjem stanovanju pa je ta ritual in vse globokoumne misli spadal v WC. Ni blo pa zvezd, hribov pa tut ne…