V Ambasadi Gavioli sem bil drugič v življenju. Prvič, pred približno devetimi leti z DJ Pan-om in takrat me vse skupaj ni tako pritegnilo, da bi postal reden obiskovalec Gaviolija. Še manj, glasba, ki se rola v Ambasadi, mi ni niti najmanj bila blizu.
Včerajšnji odhod v AG pa je bil nekaj drugega. Proslavljanje rojstnega dneva prijateljev v AG je bil razlog, da sem še drugič prestopil njihova vrata.
Glasba kot glasba, ljudje kot ljudje. Nič posebnega. Ampak sedaj, ko se notri ne sme več kaditi, notri smrdi po znoju in politi pijači. In vonj je precej obupen. Ampak takle mamo, spremeniti se nič ne da.
Anja, Aleksandra, Frenk, Rok, Rok, Sašo, vse najboljše!