Strunjanske soline, Sečoveljske soline in tokrat še enkrat fotografije Sečoveljskih solin.
Mir, tišina in čudovita narava.
5komentarjev
Dodaj odgovor
Povezane vsebine
Se spomnite videospota skupine Faith No More – Epic, ki je povzročil zgražanje javnosti, predvsem pa skupin proti mučenju živali, zaradi posnetka, kjer bilo v počasnem posnetku posneto kako riba…
Preberi do konca
0 Comments
Letošnja sezona gob je odlična. In jurčki rastejo kot “gobe po dežju”. Vzel sem si natanko pet minut časa in nabral gob za nedeljsko kosilo. Na fotografijah sta dva jurčka,…
Preberi do konca
10 Comments
Preko 23.000 obiskovalcev na dogodku/koncertu/spektaklu/šovu NotPadu Lajv na stadionu Stožice, je številka, ki jo bo težko “premagati”. Mrzlo ozračje, ženske zavite v rute in nekatere tudi z rokavicami – ob…
Preberi do konca
29 Comments
Zelo so mi všeč fotke.
Ja res je lepo. In lepe slike. Lani je bil en tek od Sečoveljskih do Strunjanskih solin ali obratno. Pozabila. No v živo ni bilo tako lepo, ker je bilo megličasto. Podoben čas kot je zdaj. Mislim da 17.marca. 18 stopinj je bilo. Dva dni za tem smo imeli pa dneg v Ljubljani. No, dovolj o snegu, lepe slikce.
Hmmm koliko časa se bodo še uspešno otepale nasilnemu kapitalu ??!!
Lepe fotografije. Se pa že nekaj časa odpravljam na soline, kjer je neskončno motivov za fotografiranje.
lp
Čudovito!
Za trenutek sem bila v otroških letih ko sem še živela na Seči in vsak dan imela pogled na prečudovite soline. Vendar takrat še nisem znala ceniti ta dar. V vročih poletjih smo se hodili kopat v mala jezera, ki sobila ob zapuščenem rudniku. Tu sem se naučila tudi plavati. Notri so plavale tudi kače, vendar se jih takrat nisem niti dobro zavedala in nisem niti razmišljala da bi me katera UGRIZNILA. da sploh ne omenjam pokojnega očeta ki je celo poletje hodil na soline se se namazal z blatom in se ozdravil reume. Takrat še zastonj. Danes moraš drago plačati za take obloge.
Zdaj živim na štajerskem-edino kar pogrešam so ravno ti kraji – soline z okoklico, kajti mi se zdi da se je tam čas ustavil. Spominja me na tisto otroško brezskrbnost pa červno brez lutke ( ki zapre oči ko jo poležeš), ki sem si jo kot otrok zaman želela saj starši niso premogli toliko denarja. Kaj pa danes moje vnukice in vnuk imata toliko igrač, da jih ne omenjam – za mene v tistem času, če bi vedela zanje – bi mislila da gledam znanstveno fantastiko.
Ampak svet in razvoj grejo naprej. Kljub vsemu me obdaja čudovit občutek, da se nekdo zavzame za te lepote narave kot so soline in jih ohranja v pristnem izgledu.