Recesija je ena izmed najbolj uporabljenih besed v zadnjih parih mesecih.
recesija – ekon. nazadovanje, upadanje gospodarske aktivnosti: gospodarstvu grozi recesija; zaradi recesije se je brezposelnost povečala; obdobje recesije; recesija, depresija in kriza / med recesijo je podjetje propadlo / gospodarska recesija (vir SSKJ)

Vendar pogled na trgovine, sploh med vikendi, kaže povsem drugačno podobo. Kakšna recesija?? Horde ljudi s polnimi vrečkami. Po nekem čudnem naključju sem se danes znašel v Hervisu, kjer poteka akcija kupiš dva izdelka, tretjega dobiš zastonj. Horde ljudi, ki so preračunavali kaj se jim najbolj splača kupiti, da bodo največ privarčevali in iskali izdelke, ki jih niti ne potrebujejo, vendar če že dobijo enega zastonj, se splača kupiti vse!
No, ko sem tako taval med ljudmi in iskal samo en izdelek, sem slišal precej zanimiv dialog. Starejši gospod, ki je povedal da gre letno parkrat smučat je iskal smučarska oblačila. In ko mu je prodajalec kazal izdelke, si je gospod želel najbolj kvalitetne in precej dražje, kot so jih iskali ostali kupci. In tako je gospod obstal pred Descente smučarsko jakno in hlačami. Ker sem firbec, me je zanimala cena.


In ni bila “normalna”, saj je bila jakna malce čez 1000€ in hlače malce manj kot 800€. Recesija? Ah, kje pa. In ko je gospod premišljal ali naj kupi ali naj ne, mu je prodajalec svetoval, da je to nakup desetletja in da mu dolgo časa ne bo več potrebno kupiti nove smučarske opreme. In ker očitno gospod, tako kot jaz, ni vedel za akcijo, mu je prodajalec svetoval, da vzame še novo kolo za 800€. Ko je to gospod slišal in ko mu je prodajalec še dodatno vse skupaj razložil, je bila odločitev potrjena.
Ampak tukaj se zgodba ne konča. Ko sem gledal gospoda v vrsti pred blagajno, je imel poleg smučarskih oblačil in kolesa v rokah še nove smuči, škatlo s pancarji in snowboard. No, pomagal mu je prodajalec, ki je verjetno naredil prodajo dneva! Kljub temu, da me je zanimalo, koliko je vse skupaj gospod plačal, mi ni uspelo videti zneska.
In ta gospod ni bil edini, ki je izkoristil možnost poceni nakupa in je privarčeval več kot 1500€! Ups! Ali je res privarčeval? Ja, če je imel namen to kupiti in je čakal do te akcije. Sicer ni nič privarčeval, ampak je samo zapravil še veliko več, kot bi sicer, ker je bilo ugodno in ker je dobil en izdelek zastonj!
No, v vsakem primeru je bilo takšnih ljudi, ki so kupovali zato ker je poceni, ne glede na ceno, v tiste pol ure ko sem bil v Hervisu zelo veliko. Ali se jim je splačalo? Definitivno da!
In ko sem šel proti avtu sem se spraševal kje hudiča je recesija o kateri toliko govorijo?!

12 Responses to Recesija in nakupovanje

  1. MM pravi:

    Å la je skupaj z Janševo vlado?
    Å e se kaže kako se cedita med in mleko.

  2. Bufo pravi:

    Doobro razmisljanje. Se tudi jaz to sprasujem. Tega gospoda so pa prijetno zapufali :) Drugo leto pa se zna kaj kmalu zgoditi, da bo spet nabavljal bundo in hlace, ker pac ne bojo v modi :)

  3. jodlajodla pravi:

    miklavž prihaja ;) sploh če je bil starejši je mogu vnukam neki kupt :)

  4. smoger pravi:

    Sej pri nas recesija še ni dospela. Had..a veš kako bom vedel da je pri nas kriza, ko bosta Jonas in Crnkovič imela le en telefon in še ta iz druge roke in namesto naročnine kupovala kartice.
    Dokler pa vidim tebe, Jonasa in Crnkoviča kako se igrate z vašimi igračami potem vem, da teta kriza niša prestopila slovenske meje.
    Pa brez zamere!

    LP

  5. gasper pravi:

    Mogoče je pa samo hotel pomagat, da iz recesije čimprej splezajo ZDA…
    Čim več bo takih, tem manj bo recesije… :)

    Ne, resno. Za ene recesije pač ne bo, ne? Ali kot se strokovno reče – povpraševanje po luksuznih dobrinah je neelastično.

  6. Swizec pravi:

    Recesija je, ampak je posameznik iz srednjega in visjega sloja se ne bo opazil. Vedno je tako da recesije najprej cutijo lastniki proizvodenj kot upad dobicka tam proti nizkim procentom (ne pa da so brez dobicka), zaradi cesar morajo potem odpuscati ljudi.

    Ti ljudje so potem brez dohodkov in nehajo kupovat.

    Zato zacnejo vrata zapirat trgovci.

    To s seboj potegne srednji sloj.

    Ta pa s seboj ne potegne vec nic ker ni nikogar vec ki recesije ne bi cutil.

    Aja cisto pred proizvodnjo pa recesijo obcutijo borzniki, ki potem zazenejo paniko, ki potisne industrijo v recesijo cist samo zaradi te panike.

    Ah ja … upejmo da se izmuznemo tistemu tasitnemu delu te recesije :P

  7. Marko pravi:

    Prave posledice “recesije” bodo za nas navadne prebivalce preljube Slovenije vidne šele po novem letu.
    Sedaj imajo ljudje še vedno redne prihodke, saj je bilo odpuščanj relativno malo, 13. plače še bodo, …
    Najhujše bo v januarju in februarju naslednje leto. Takrat bodo vidne posledice nepremišljenih nakupov v decembru.

  8. Tomaž pravi:

    Ljudje so čisto ‘blesavi’ z tem nakupovnjem. V Trebnjem v Mercatorju, je taka gužva, da v nedeljo ne morajo zapreti ob 12:00 kakor je delavni čas ampak 15 minut kasneje!

  9. Marko pravi:

    Tip ima očitno dnar :P

  10. Poslovni utrip pravi:

    vsi zapravljat, da ne bo recesije :)!

  11. Da je recesija bom prepričan šele takrat, ko bodo trgovine prazne (še posebej Hervis z vsemi svojimi nabitimi cenami) in ko ljudje ne bodo več vsak dan popivali “za vse šolde”. Dokler pa v trgovskih centrih vidim takšne stvari kot jih vidim, naj mi nihče ne trobi o krizi, ker lahko poživinim

  12. zoki pravi:

    Skrito ozadje globalne krize
    V sedanjem času, ki je v znamenju številnih kriz, vsi iščejo rešitve.
    A rešitev problema lahko najdeš le, če veš, kaj ga je povzročilo. Ali ste se kdaj vprašali,
    kaj je s to civilizacijo narobe, da je zabredla v sedanjo stisko? Razmišljajmo skupaj. Finančno krizo, ki je sodu izbila dno, je povzročilo pomanjkanje denarja.Podjetja, ki odpuščajo delavce, so v stiski, ker ljudje zmanjšujejo število nakupov; nimajo denarja! Zdravstveni in pokojninski sistemi so na robu zloma, ker jim primanjkuje denarja.Na vseh koncih in krajih škriplje, ker ni dovolj denarja…Ali ima denar torej kaj skupnega s krizami, s katerimi se soočamo?Ali je morda prav on odgovoren zanjo? Ali ste kdaj razmišljali, kako denar vpliva na naše življenje? Poglejmo nekoliko v njegovo ozadje. Kaj vse ljudje počnemo za denar!
    Zanj se prodajamo delodajalcu in opravljamo dela, ki jih ne maramo. Da bi ohranili ustvarjeni nivo osebnega standarda, temu namenjamo vse več našega časa.
    To nas izpostavlja vse hujšemu stresu, nas vse bolj razoseblja in spreminja v človeški avtomat. Z denarjem si ne morete kupiti niti zdravja, niti sreče.
    A o tem ne razmišljamo, dokler ni prepozno.Usodna odvisnost od denarjaNe le, da z denarjem pogojujemo najpomembnejše stvari v našem življenju, denar je postal celo motiv za naše delovanje. To se nam zdi popolnoma naravno. Ali se kak naraven proces odvija zaradi denarja?Mar ni absurdno, da se zaradi težv s tako postransko stvarjo, kot je menjalno sredstvo, sesuje celotno svetovno gospodarstvo? Odvisnost od denarja je nenaravna omejitev, ki smo si jo naložili sami.Skrite pasti denarja.Denar je sicer učinkovito menjalno sredstvo za stvari in usluge. A tu nastopi težva, ki je med poglavitnimi krivci za stisko človeštva. Denar je namreč vezan na sistem obresti, ki predstavljajo prikrito zlo.Posledice zaračunavanja obresti so katastrofalne.
    Zaradi obresti je denar postal sredstvo manipulacije manjšine z večino.
    Kako deluje mehanizem obresti? Zaradi obresti je denar postal zadolžnica. Ko banke ustvarijo denar, s tem ko odobrijo posojilo, ustvarijo le glavnico.
    Vendar pa pričakujejo vračilo glavnice z obrestmi, čeprav denarja za obresti niso ustvarile.
    Denar za obresti naj bi zaslužili skozi poslovanje z drugimi ljudmi. V resnici banke tega denarja ne ustvarijo in
    enačba se ne izide.

    Bankam je treba poplačati več,
    kot so denarja ustvarile”.

    Kako pridemo do denarja za plačilo obresti? V osnovi moramo uporabiti glavnico nekoga drugega. To povzroča pomanjkanje in prisili ljudi, da tekmujejo med sabo za denar, ki ga je premalo.
    Če pri tem ne uspejo, jih doleti kazen – bankrot.Tekmovalnost je sistemsko vgrajena v strukturo denarnega sistema, ki ga uporabljamo.
    V tem sistemu mora vedno nekdo izgubiti.Z obveznostjo plačila obresti je obremenjenega več kot 90% denarja v obtoku, zato mora količina denarja rasti.
    Vsaka investicija mora prinesti več denarja, kot je vloženega (dobiček). Na osnovi obrestno obrestnega računa količina denarja eksponentno raste – pri 3% obrestni meri se podvoji  v 24 letih.
    Za ilustracijo: če bi Jožef ob rojstvu Kristusa investiral en pfenig po 4% obrestni meri, bi obrestne obresti že v 1749 letih narasle na vrednost krogle zlata, ki bi bila tako težka, kot Zemlja! Sistem, v katerega je vgrajena eksponentna rast, mora prej ali slej počiti.
    Denarni sistem deluje kot sesalec, ki neprestano srka vire revnih in jih prerazporeja k bogatim. Velike količine denarja se koncentrirajo v rokah vedno manjšega kroga posameznikov in multinacionalk.
    To ustvarja družbeno polarizacijo. Bogati prejemajo neprekinjeno rento od tistih, ki si morajo denar sposojati, da bi imeli sredstvo menjaveDržve tretjega sveta se v takšnem sistemu nikoli ne bodo mogle izkopati iz dolgov, saj ti naraščajo eksponentno.Vojne v takšnem finančnem sistemu nekaterim prinašajo obilo dobrobiti, zato so silno zaželene.Predstavljajo najboljši vir zaslužka – najprej pri prodaji dragega orožja in uničenju, zatem pa pri kreditiranju ponovne izgradnje, ki držvo lahko pahne v ekonomsko odvisnost. Po drugi strani pa v svetovni vojni pride do “globalnega reseta” sistemov, ki bi se sicer zaradi bujne rasti razleteli.Denar omogoča številne manipulacije, ki učinkovito kradejo ljudem denar iz žepov. Količina denarja v obtoku naj bi ustrezala vrednosti vsega blaga in uslug. A to že davno ni več res.
    S prekomernim tiskanjem denarja (inflacija) si bankirji prilastijo družbeno bogastvo, pri čemer se denar razvrednoti. Če podvojiš količino denarja v obtoku, pobereš prebivalstvu polovico denarja iz žepov, ne da bi se ljudje tega jasno zavedali.
    To občutijo skozi vse višje cene izdelkov in storitev.Inflacija pomeni masovno družbeno krajo.Eden finančno najmočnejših ljudi na svetu, Victor Rotschild, je dejal: “Dovolite mi, da izdajam in kontroliram držvni denar, pa me ne zanima, kdo piše zakone”.Finančna oligarhija stoji praktično za vsemi pomembnimi dogodki v svetu.

    ZDA so talka Ameriške centralne banke (FED), ki je v privatnih (!) rokah Z blazno emisijo denarja (inflacija) in nato zmanjševanjem denarne mase (deflacijo) so bile ustvarjene gospodarske krize. Njihov namen? 
    Prerazporeditev kapitala, lastnine in oblasti. V obdobju 60 let je dolar izgubil 88% svoje vrednosti.  Leta 1920 je to povzročilo propad 5400 bank, ki so jih nato pokupili za drobiž.
    S ponovno blazno emisijo (144%) dolarjev pa so leta 1929 izzvali še hujšo krizo, ki je uničila 16000 bank. 
    Z denarjem so bili v svetu, ki časti denar, doseženi vsi cilji vladajoče oligarhije. Oktobrsko revolucijo v Rusiji so financirali Rothschildi preko banke
    Kuhn, Loeb and Company – iste banke,
    ki je kasneje financirala Hitlerja.
    Lenin in Trocki sta dobila »skromnih«
    50 milijonov ameriških dolarjev.
    S podporo nasprotnikom demokratičnih režimov v številnih afriških držvah je bil omogočen
    nelegalen prevzem oblasti,
    držve pa so z velikimi krediti pahnili v
    ekonomsko odvisnost.
    V globalni politiki imajo od nekdaj odločilno vlogo veliki svetovni  koncerni.
    Nemški kemični koncern IG Farben je omogočil vzpon Hitlerja,

    ameriški Monsanto pa do danes ustvarja bajne dobičke s prodajo nevarnih kemičnih preparatov, gnojil in gensko spremenjeno hrano. Nobena politična odločitev, ki je v nasprotju z interesi kapitala, ne more biti sprejeta.Tudi sedanja finančna kriza ni bila ustvarjena brez razloga.
    Njen namen je doseči
    centralizacijo svetovnega nadzora nad svetovnimi financami.Tovrsten predlog je že v postopku na vladi v ZDA. Kdo naj bi nadzor vršil? Kdo drug kot ameriški FED!Vse poteka v skladu z načrtom ene same globalne držve, z eno vlado, eno vojsko, enim plačilnim sredstvom, s popolnim nadzorom svetovne populacije. Prestrašeno s terorizmom, izstradano v gospodarskih krizah in utrujeno od naravnih nezgod bo svetovno prebivalstvo 
    pripravljeno sprejeti vse. To bo fašistični režim, v katerem drugače mislečih preprosto ne bo. Načrt zanj je naznačen na bankovcu za en dolar. Denar je ena najuspešnejših prevar, s katerimi je zaslepljeno človeštvo. Povzročil je, da smo se zazrli v materialnost bolj kot bi bilo primerno.

    Vpliva na čustva – krepi pohlep in nevoščljivost ter ustvarja tekmovalnost, obenem pa daje (lažen) občutek varnosti.
    Z njim je instrumentalizirano izkoriščanje človeka po človeku.

    Kapitalizem je družbeni red, ki omogoča izkoristek vseh registrov tega mehanizma.
    Sedanja rešitev za zajezitev sedanje globalne krize: vlade predlagajo finančno pomoč obubožnim bankam in velikim koncernom. Problem se torej “rešuje” s še več denarja, ki ga bodo potegnili iz žepov davkoplačevalcev in jih tako še bolj zasužnjili.
    Problem se v resnici še povečuje!
    Vsak bankovec je pač zadolžnica, ki terja obresti.Takšno reševanje krize je farsa, možna zaradi nevednosti večine ljudi.

    Mediji, ki so v rokah kapitala, poskrbijo, da prave informacije ne prodrejo.
    Kakšna je prava, sistemska rešitev za izhod iz nastalega položja?Mehanizem, ki nas je pripeljal v stisko, je treba onesposobiti.Denar bi moral postati pravično menjalno sredstvo, ki ne zahteva plačila obresti.

    Denar kot ideal bi moral pasti in odstopiti mesto človečnosti.Svet bi moral sprejeti povsem nova pravila obnašanja, v katerih je dobrobit družbe pred dobrobitjo posameznika, ustvarjanje harmonije z naravo in skrb zanjo pa glavna naloga človeštva. Najbolje bi bilo, da bi denar kot menjalno sredstvo ukinili in vzpostavili svetovno ekonomijo, ki temelji na uporabi svetovnih virov. Ob pravični razdelitvi je svetovnih virov dovolj za vse človeštvo.

    Vsakdo naj brez plačila dobi dovolj sredstev za preživetje, da lahko dostojno živi in dela tisto, k čemur ga vleče srce. Če do spremembe sistema ne bo prišlo, se bo sedanja kriza le odložila in čez čas še močneje izbruhnila v vojnah za vodo, energijo in naftne vire.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.