London je gostil zasedanje skupine G20 (Group of Twenty Finance Ministers and Central Bank Governors), kjer so se zbrali predstavniki skupine G8 – ZDA, Japonske, Francije, Italije, Nemčije, Velike Britanije, Rusije, Kanade in predstavniki hitro rastočih gospodarstevArgentine, Avstralije, Brazilije, Kitajske, Indije, Indonezije, Mehike, Savdske Arabije, Južne Afrike, Južne Koreje in Turčije.

Pričakovanja, tako medijev, kot ljudi so bila velika. Seveda zasedanje ni minilo brez demonstracij in ene smrtne žrtve. Ampak bolj pomembni so sklepi skupine G20:
mednarodni denarni sklad (IMF) bo imel na voljo 700 milijard dolarjev (namesto dosedanjih 250),
– 200 milijard dolarjev bo šlo za vzpodbudo mednarodne trgovine
– 100 milijard bodo namenili za posojila revnim držvam
– reforma svetovnega bančnega sistema, z več kontrole in strožjimi pravili
– konec davčnih oaz

Izjava Gordona Browna:

“First of all, for the first time, we have together fixed the principles for a reform of the global banking system. This is a vast programme of measures which for the first time brings the shadow banking system, including hedge funds, within the network of global reglulation. We have agreed on the need to set international accountancy standards, we shall set rules for the rating agencies to eliminate conflicts of interest; we have arrived at an agreement to put an end to tax havens which do not supply information upon request. This is the beginning of the end for tax havens”.

(vir)

In ker je bilo govora o “new world order” sem se rahlo zdrznil. Namreč oblast je v službi kapitala in kapital je tisti, ki odloča o vsem, oz. tisti, ki imajo kapital imajo moč in oblast. Kako preprosto je to.

In sedaj, ko so gospodarstva v recesiji, ko ni več kapitala, se skupina G20 odloči da bo pomagala in bo prispevala denar, da se gospodarstva ne bodo sesula v prah. Držve dajejo neskončne vsote denarja v banke, zavarovalnice, avtomobilsko industrijo in vse ostale panoge, ki so še do pred kratkim blestele in cvetele v neskončih zaslužkih in katerih menedžerji so si izplačevali ogromne nagrade in plače.
Seveda je držva tako dobra, da ta denar vloži vanje brez da bi zahtevala določen delež v teh firmah. In tako tisti, ki so imeli veliko in niso znali s tem ravnati, dobijo nova sredstva, da bodo lahko ponovili zgodbo.

Kaj pa preprosti ljudje? Kaj pa milijoni tistih, ki so zaradi potez borznikov, bančnikov, hipotekarjev, ostali brez službe in brez osnovnih pogojev za preživetje? Bodo tudi njim nakazali neskončna sredstva? Ali jim bodo omogočili dostojno življenje?

Samo za primer – Igor Bavčar, osamosvojitelj, tajkun in uspešen poslovnež je imperij gradil na kreditih. Banke so mu posojale denar in donosi so bili ogromni. Cedila sta se med in mleko (kako znano), dokler ni prišla recesija in je balonček počil. Krediti so 5x večji kot je vrednost družbe! In kaj se zgodi? Nič!
Če bom šel jaz v trgovino in bom ukradel “eno žemljo”, se bom znašel v zaporu. Če “ukradeš” velike in težke milijone, postaneš uspešen poslovnež!

Mogoče pa je sedaj, ko se ustanavlja “new world order” končno čas, da se ljudje zazremo vase. Da pomislimo kako smo živeli zadnjih “precej” let, ko je bila edina pomembna stvar, da smo vsako drugo leto kupili nov avto in da smo hodili po svetu na dopuste in da smo imeli vse, česar nismo potrebovali.

Mogoče je sedaj čas da se začnemo vračati k naravi. Da začnemo resnično razmišljati o trajnostnem razvoju in da denar ni tako pomemben, kot smo bili leta in leta prepričani. Mogoče je čas da se naši ideali začnejo spreminjati in da začnemo s trezno glavo razmišljati o tem kam nas pelje pot, ki so nam jo pokazali ljudje pred nami!

Je res vse tako rožnato, kot so obljubljali? Ali pa je čas da sami poskrbimo da se stvari začnejo spreminjati in da je čas “klečeplazenja” že končno mimo!