Letošnji evropski teden mobilnosti ima zanimiv naslov – dobra klima mojega mesta. Ampak naj se še tako trudim, da bi bil ta teden manj “avto-mobilen” in bolj “drugače-mobilen”, mi le to težko uspeva. No, za tolažbo lahko napišem vsaj to, da se z avtomobilom, ki ima dva sedeža voziva dva (izkoristek je odličen)!

Geslo – dobra klima mojega mesta, povsem drži za Izlake, kraj kjer živim zadnjih 6 let. Hiška stoji v gozdu in jutranji razgledi so živalsko – idlični, zimsko – idilični, ali pa samo mavrično – idilični,… Zrak je čist, kar mi marsikdo, ki je bil pred desetletji v Zasavju in je videl kako se vijejo temni oblaki smoga nad mestom, ne verjame. Narava je čista in tudi precej urejena. In v zadnjih letih se je veliko stvari spremenilo – med drugim smo dobili v Zagorju semafor (jeap, prav vidiš) in letos tudi rondo (s fontanami in vsem kar pripada). Ker nimamo bazena, se ljudje kopajo v fontani (se zgodi, ampak vsi Zagorjani niso takšni!).

Pa gremo nazaj k mobilnosti. Vedno “jamram” nad gužvo na avtocestah, nad nesposobnimi vozniki, nad vsem no.. In velikokrat dobim predlog, da naj se vozim z vlakom v službo! Seveda. Če bi bilo vse skupaj tako preprosto.

Iz Izlak do Zagorja, kjer je železniška postaja je 11 km, za katere v “prometni špici” porabim več kot 15 minut, seveda z avtom, saj sem do prve avtobusne postaje oddaljen več kot kilometer in pol hoje in bi verjetno potreboval tudi “nadomestna” oblačila vsak dan. In ko pridem na vlak, ki me popelje v Urbano Ljubljano, moram čakati na avtobus, ki vozi na Brnčičevo vsakih 15 minut. In za vse skupaj, v eno smer porabim več kot dve uri. In če računam 8+ ur v službi, bi imel od dneva NIČ! Z avtom, kljub vsem težavam na cestah, se vozim okoli pol ure v eno smer. In mi dnevno ostane še nekaj časa, ki ga lahko izkoristim za okolico hiše.

In ja, zavedam se, da tam kjer je volja, je tudi pot. Verjetno bi se dalo spremeniti marsikaj v mojih življenjskih navadah, ampak starega konja je bolj težko naučiti novih stvari.

Še malce nazaj k mobilnosti. Ideja, da se zapre ožji center Ljubljane je na začetku doživela burne odzive. Sedaj, po določenem času pa se vidijo prednosti le tega. In tudi garažna hiša, ki se je nekateri tako otepajo, bo precej pozitivna stvar. Če bi bil jaz na Zoranovem mestu, bi bil še bolj rigorozen. Zaprl bi še večji del centra in ga spremenil v cono za pešce. Ampak na srečo nisem in na srečo nikoli ne bom. Ker toliko gnojnice, kot se jo prelije po njemu, je pa res hudo prenašati.

Da pa ne bom samo pametoval, še par podatkov (vir):

  • Vsak prosti tek, daljši od 10 sekund, porabi več goriva, kot ugašanje in prižiganje motorja.
  • Če seštejemo količine goriva, ki jih zaradi nepotrebne razvade »stran« vržejo vsi slovenski vozniki avtomobilov in tovornjakov skupaj, je ekonomska škoda velika.
  • Avtomobili v prostem teku v zrak spuščajo dušikov dioksid, hlapne organske spojine, trdne delce in ogljikov monoksid – vse naštete povezujemo z resnimi zdravstvenimi težavami, med drugim z boleznimi dihal in srca, rakom, astmo, nižjimi inteligenčnimi kvocienti, zapleti v nosečnosti.

Prosti tek, ki traja dlje od 3 minut, je v Republiki Sloveniji kazniv.

4 Responses to Evropski teden mobilnosti

  1. prgrmr says:

    Zadnji stavek seveda ne velja za policijo, ki se lahko pozimi tudi ure greje v ob cesti parkiranem prižganem avtu, iz katerega nadzira promet.

  2. had says:

    @prgrmr: tudi jaz do danes nisem vedel, da to res obstaja.. sem presenecen..

    policisti so itak “svete” zivali – kresalcki :)

  3. Alan S'Vinja says:

    Pssst, ne okol govort, od železniške v Lj. do Črnuč ne rabiš mestnega busa. Naša vrla K.u.K. je že pred 118 leti naredila progo proti Kamniku (takrat za pulfer, danes pa v glavnem za potniški promet), ki gre, sej ne morš verjet, čez Črnuče. In BTW, Švabi so že 1942/43 naredili bližnjico (da cugi iz “Dojčlanda” v “Dojčland” niso rabili čez makaronarsko Lubiano) od Laz (tam kot dolsko sam na drugi strani Save) do Črnuč in dalje v Šentvid. Lepo prosim, hitrosti do 100km/h, še danes mokre sanje naših ajzenponarjev, temeljitev za takojšnjo položitev morebitnega drugega tira…. Ampak naši vrli genialni paradajzarji (z bodočimi pooranženelimi komsomolci vred) so takoj po nemškem spokanju pustili le nekaj metrov industrijskega tira do betonarne na Brnčičevi, ostalo tirovje pa trkom k braći v Bosno.

    Pa pusti to zgornje nakladanje, point je čisto nekje drugje. Ajde, ne rečem za švic fabrke a la ex Mura ipd., ampak za ostalo je pa danes, ko ADSL in optika sežeta že skoraj v vsako vas, prvovrstni kretenizem, da se sploh hodi/vozi od doma v službo. In če niti firma s kobajagi ultra(TM) naprednimi telečje komunikacijskimi rešitvami svojim uslužbencem ne zna postaviti VPNja in NetMeetingov/telekonferenc/itd. za delo vsaj od najbližje izpostave (v Zahorju???), če že ne kar od doma, potem nas pa res čaka še lepa prihodnost…

  4. had says:

    @alan: bolj tezko delas na daljavo z gosti iz tujine, ki pridejo v ljubljano :)

    sicer pa se strinjam ja.. marsikaj se da narediti od doma.. ampak storilnost je temu primerna :))

    hvala za kratko zgodovinsko razlago :)

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.