• 1 min. branja

Ko sem ob 6:30 včeraj odhajal od doma na Prhovcu, je bilo zunaj 13 stopinj (zaenkrat še brez snega!). Nekje v daljavi se je zasanjano prebujalo sonce in poskušalo sramežljivo pokukati čez oblake. Jutranja rosa na travniku me je vabila, vendar včasih morajo lepe stvari počakati in je treba dati prednost ostalim.

Cesta je bila suha in dan pred menoj je bil precej pester. Ko sem se odpeljal od doma z Opel Tigro, sem poslušal moj “omiljeni” Val202. Ker imajo pri sosedih precej muck, ki se zjutraj leno igrajo na cesti, je bila temu primerna tudi hitrost moje vožnje – manj kot 20km/h. In po prevoženih par sto metrih, malce pred avtoodpadom Feštajn, ko sem se pripeljal iz gozda, je nekaj precej velikega švignilo iz moje leve strani – iz gozda čez cesto.

Kljub zaviranju in odmotavanju volana v kontra smer in nizki hitrosti, sem začutil udarec in pok plastike. V trenutku sem ustavil in šel pogledati kaj se je zgodilo. In priznam, ne vem katero žival sem zbil? (na Twitterju smo ugotovili, da naj bi bil jazbec?) Na žalost ji ni bilo več pomoči.


Zaradi tega, ker sem za “zajtrk povozil žival” sem bil veliko bolj jezen nase, kot pa zaradi poškodovanega avta. V bistvu mi je za slednje povsem vseeno, saj bo Zavarovalnica Triglav to uredila!

Očitno je sedaj čas, ko se živali v gozdu parijo in skačejo naokoli, saj ne mine dan, da ne bi kakšne srečal. Vendar do sedaj sem se jim uspešno “izmikal”, včerajšnji dogodek pa me je precej spravil iz tira! Upam, da se ne ponovi!