Ko je decembra lani Memi Bečirovič prevzel vodenje slovenske košarkarske reprezentance, ga je veliko “kauč selektorjev” s komentarji na forumih “križalo” (par primerov):

  • Z vsem dolžnim spoštovanjem do Memija, ampak naj mi nekdo razloži, kako bo Memi, ki v evropskem prostoru ni naredil nič, imel oz. si pridobil avtoriteto in še posebej strokovno avtoriteto nad igralci, ki igrajo v klubih o katerih lahko on samo bere v časopisju
  • Sramota – pogreb !!!
  • Šešok – ostopi takoj!
  • Tudi večina medijev je po parih zaporednih porazih v pripravljalnem obdobju, pred svetovnim prvenstvom v Turčiji, o selektorju pisala precej negativno. In prav takšni so bili tudi komentarji “kauč selektorjev”:

  • Dajmo se že sprijaznit, da letos itak nimamo ekipe za med 8.
  • Me zanima prvi komentar Memija, ko bomo izpadli. Po moje bo nekaj v tem smislu: “Igrali smo dobro, vendar nam je zmanjkalo malo za dober rezultat. Igralcem vsaka čast.” Upam da KZS že pripravlja poslovilno pismo Memiju. ZA VEDNO ADIJO, MEMI.
  • pa tale ja, da selektorsko delo ni lahko. res je zate Memi je pretežko. že neki joka pa to. prav rad bi ga vidu jokat po prvenstvu in iskat razne izgovore zakaj ono zakaj to.

  • Vendar so se stvari začele spreminjati s prvo tekmo na svetovnem prvenstvu, ko smo Tunizijo premagali za 24 točk, drugi izgubili z Američani za 22 točk in z velikim navdušenjem občinstva premagali Hrvate za 7 točk.

    Po tej tekmi se je vse skupaj spremenilo. Komentatorji na forumih so začeli hvaliti Memija Bečiroviča in pozabljene so bile vse ostale stvari:

  • Čestitke Slovenci!
  • Samo hrabre sreča spremlja.Bravo Memi!
  • Letos je to ta pravo in to je pravo timsko delo, ki edino danes prinese rezultat. Ne glede na polfinale in finale – ampak upam, da bodo od nekod potegnili še kaj energije za naprej.
  • Kasneje se je evforija še stopnjevala, ko smo premagali Brazilijo za 3 točke, Iran za 5 točk in Avstralce za 29 točk. Jutri pa naše fante čaka tekma z domačini Turki!

    Zanimiv je fenomen “kauč selektorjev”, ki se obračajo kot sončnice za soncem, oz. ki spreminjajo svoje mnenje odvisno od tega ali naši izgubljajo ali zmagujejo.

    Košarka, kljub odličnim uspehom naše reprezentance, kot tudi odlični ekipi ki jo imamo, še vedno ne dosega “medijske popularnosti” ki jo imajo nogometaši, ki na svetovnem prvenstvu v nogometu niso prišli do osmine finala, kot je to uspelo našim košarkarjem. Tudi vsa “fama”, ki se vrti okoli nogometa je precej večja kot ta okoli košarke. Nikjer v rumenih medijih ne zasledim izjav košarkarjev, nogometaši pa jih precej polnijo.

    Še ena stvar mi je zanimiva pri vsem tem športu ki smo mu priča te dni – zmaga Dejana Zavca, jutrišnja tekma Slovenije proti Turčiji v košarki in Sloveniji proti Srbiji v nogometu in začetku Svetovnega prvenstva v kajak kanu slalomu v Tacnu – namreč ljudje smo povsem navdušeni nad vsem in očitno je šport edina stvar, ki nas lahko poveže in združi, ko nas politika in razmere v Sloveniji razdružujejo!

    p.s.: fantje, do finala ni več daleč :)

    11 Responses to Slovenski košarkarji in trener Memi Bečirovič

    1. Tomaz Z. pravi:

      Hja, po bitki so vsi generali. :)

    2. had pravi:

      @tomaz: povsem drzi.. in verjetno ti “kauc selektorji” niso videli igrisca drugace kot na televiziji :)

    3. Anze pravi:

      Mislim, da tu bolj velja “s tujim kurcem je enostavno po koprivah mahat”

    4. smoger pravi:

      Nekaj dejstev:
      1. Letošnje SP je kadrovsko podhranjeno in posledično precej bolj izenačeno in nepredvidljivo.
      2. Popolnoma realno gledano po imenih in na osnovi 1.točke imamo ekipo za top8.
      3. Za medaljo rabimo (poleg razpoloženih 1, 2, 3) še izredno delo centrov in igralcev s klopi (t.j.150% svojih sposobnosti)
      4. Če Memiju uspe točka 3, pol ima odprta vrata v raj (t.j. trenerski stolček močnejšega zahodnega, ruskega ali grškega kluba)
      5. Avstralci imajo največ 3 dobre košarkarje ( Mills, Marić, Andersen)
      6. Ja, Američani so premagljivi: rabiš eno psihično stabilno ekipo z vrhunskimi atleti (t.j. izvajajo peklenski pritisk na žogo) in dobrim trenerjem. ZDA imajo le dve dodani vrednosti: Durant in Krzyzewski (trener).

    5. ep pravi:

      Popravek, Avstralce “smo” kar za 29 točk.

    6. had pravi:

      @ep: hvala :) drzi.. zatipkal se :)

    7. V for Vendetta pravi:

      dfsf

    8. V for Vendetta pravi:

      Ko hočem komentirat me redirecta na ORTO stran…

    9. had pravi:

      @V: sorry.. sem sedaj ruknil stran eno kodo :(

    10. markopigac pravi:

      Becirovic mi ni vsec kot trener niti kot selektor. Ni karizma, enak je predhodnikom oz se slabsi.

      Je pa po drugi strani slo.repr. prisla precej dalec. Zakaj tako menim? Nemcije brez Nowitzkega ni, Španije brez Gasola prav tako ne, Hrvatov sploh več ni, mi pa pridemo z drugo ekipo – B postavo – skoraj v polfinale. To pomeni, da je Slovenija pravi bazen vrhunskih igralcev, ki pa bi z malo srece in precej selektorskega znanja lahko bila v finalu.

    11. smoger pravi:

      @pigac:
      Problem slov. reprezentance je popolnoma drugje…ni kriv selektor. Kriv je tisti-a,-o, ki je zagotovil, da:
      – ena najboljših 4(E.Lorbek) in 1 (B.Udrih) na svetu nista na SP
      – da bi Emir Prelđić (ena najboljših kril na svetu svoje generacije…slov.repka rabi krila kot Sahara vode….Nachbar vstopa v 30, za njim dolgo nič šele nato golobradi Murić, ki bi moral že zdavnaj zbežati v tujino, če bi želel imeti še več ‘perja’)igral za tri repke hkrati
      – se Vujačić greje na obalah ZDA namesto, da bi scal kri na parketu v Istanbulu in pojedel Turkogluja v obrambi
      – da se Nesteroviću ne da več igrati za repko (kao star), v Olympiakosu (podprvak evropske klubske košarke v zandji sezoni) pa bi se še potil
      – da zlata generacija iz Makedonije (2001- evropski prvak) ostalo blokirana v časovni luknji, vakuumu

      Suma sumarum = NIKOLI ne boste teh ljudi videli igrati skupaj v zeleno-belih (et vice versa) dresih:
      1: Dragić, B. Udrih
      2: Laković, Bečirović, Vujačić
      3: Nachbar, Prelđić,
      4: E.Lorbek, Smodiš
      5: Brezec, Nesterović

      Ta zgornji seznam (+mogoče še na klopi Slokar in Vidmar) je STROJ ZA MEDALJE. Sam problem je, ker v Sloveniji nimamo inženirjev (in še česa), da bi to napravo sestavil. Zadnji vlak je naslednje EP (2011). Ponavljam, ZLATO osvojimo le z zgornjimi igralci pod pogojem, da začnejo zgodaj s pripravami in da imajo ustrezno strokovno vodstvo in da vse neumnosti ostanejo zunaj repke.

    Dodaj odgovor

    Vaš e-naslov ne bo objavljen.

    Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.