Ko je decembra lani Memi Bečirovič prevzel vodenje slovenske košarkarske reprezentance, ga je veliko “kauč selektorjev” s komentarji na forumih “križalo” (par primerov):
Tudi večina medijev je po parih zaporednih porazih v pripravljalnem obdobju, pred svetovnim prvenstvom v Turčiji, o selektorju pisala precej negativno. In prav takšni so bili tudi komentarji “kauč selektorjev”:
Vendar so se stvari začele spreminjati s prvo tekmo na svetovnem prvenstvu, ko smo Tunizijo premagali za 24 točk, drugi izgubili z Američani za 22 točk in z velikim navdušenjem občinstva premagali Hrvate za 7 točk.
Po tej tekmi se je vse skupaj spremenilo. Komentatorji na forumih so začeli hvaliti Memija Bečiroviča in pozabljene so bile vse ostale stvari:
Kasneje se je evforija še stopnjevala, ko smo premagali Brazilijo za 3 točke, Iran za 5 točk in Avstralce za 29 točk. Jutri pa naše fante čaka tekma z domačini Turki!
Zanimiv je fenomen “kauč selektorjev”, ki se obračajo kot sončnice za soncem, oz. ki spreminjajo svoje mnenje odvisno od tega ali naši izgubljajo ali zmagujejo.
Košarka, kljub odličnim uspehom naše reprezentance, kot tudi odlični ekipi ki jo imamo, še vedno ne dosega “medijske popularnosti” ki jo imajo nogometaši, ki na svetovnem prvenstvu v nogometu niso prišli do osmine finala, kot je to uspelo našim košarkarjem. Tudi vsa “fama”, ki se vrti okoli nogometa je precej večja kot ta okoli košarke. Nikjer v rumenih medijih ne zasledim izjav košarkarjev, nogometaši pa jih precej polnijo.
Še ena stvar mi je zanimiva pri vsem tem športu ki smo mu priča te dni – zmaga Dejana Zavca, jutrišnja tekma Slovenije proti Turčiji v košarki in Sloveniji proti Srbiji v nogometu in začetku Svetovnega prvenstva v kajak kanu slalomu v Tacnu – namreč ljudje smo povsem navdušeni nad vsem in očitno je šport edina stvar, ki nas lahko poveže in združi, ko nas politika in razmere v Sloveniji razdružujejo!
p.s.: fantje, do finala ni več daleč :)
Hja, po bitki so vsi generali. :)
@tomaz: povsem drzi.. in verjetno ti “kauc selektorji” niso videli igrisca drugace kot na televiziji :)
Mislim, da tu bolj velja “s tujim kurcem je enostavno po koprivah mahat”
Nekaj dejstev:
1. Letošnje SP je kadrovsko podhranjeno in posledično precej bolj izenačeno in nepredvidljivo.
2. Popolnoma realno gledano po imenih in na osnovi 1.točke imamo ekipo za top8.
3. Za medaljo rabimo (poleg razpoloženih 1, 2, 3) še izredno delo centrov in igralcev s klopi (t.j.150% svojih sposobnosti)
4. Če Memiju uspe točka 3, pol ima odprta vrata v raj (t.j. trenerski stolček močnejšega zahodnega, ruskega ali grškega kluba)
5. Avstralci imajo največ 3 dobre košarkarje ( Mills, Marić, Andersen)
6. Ja, Američani so premagljivi: rabiš eno psihično stabilno ekipo z vrhunskimi atleti (t.j. izvajajo peklenski pritisk na žogo) in dobrim trenerjem. ZDA imajo le dve dodani vrednosti: Durant in Krzyzewski (trener).
Popravek, Avstralce “smo” kar za 29 točk.
@ep: hvala :) drzi.. zatipkal se :)
dfsf
Ko hočem komentirat me redirecta na ORTO stran…
@V: sorry.. sem sedaj ruknil stran eno kodo :(
Becirovic mi ni vsec kot trener niti kot selektor. Ni karizma, enak je predhodnikom oz se slabsi.
Je pa po drugi strani slo.repr. prisla precej dalec. Zakaj tako menim? Nemcije brez Nowitzkega ni, Španije brez Gasola prav tako ne, Hrvatov sploh več ni, mi pa pridemo z drugo ekipo – B postavo – skoraj v polfinale. To pomeni, da je Slovenija pravi bazen vrhunskih igralcev, ki pa bi z malo srece in precej selektorskega znanja lahko bila v finalu.
@pigac:
Problem slov. reprezentance je popolnoma drugje…ni kriv selektor. Kriv je tisti-a,-o, ki je zagotovil, da:
– ena najboljših 4(E.Lorbek) in 1 (B.Udrih) na svetu nista na SP
– da bi Emir Prelđić (ena najboljših kril na svetu svoje generacije…slov.repka rabi krila kot Sahara vode….Nachbar vstopa v 30, za njim dolgo nič šele nato golobradi Murić, ki bi moral že zdavnaj zbežati v tujino, če bi želel imeti še več ‘perja’)igral za tri repke hkrati
– se Vujačić greje na obalah ZDA namesto, da bi scal kri na parketu v Istanbulu in pojedel Turkogluja v obrambi
– da se Nesteroviću ne da več igrati za repko (kao star), v Olympiakosu (podprvak evropske klubske košarke v zandji sezoni) pa bi se še potil
– da zlata generacija iz Makedonije (2001- evropski prvak) ostalo blokirana v časovni luknji, vakuumu
Suma sumarum = NIKOLI ne boste teh ljudi videli igrati skupaj v zeleno-belih (et vice versa) dresih:
1: Dragić, B. Udrih
2: Laković, Bečirović, Vujačić
3: Nachbar, Prelđić,
4: E.Lorbek, Smodiš
5: Brezec, Nesterović
Ta zgornji seznam (+mogoče še na klopi Slokar in Vidmar) je STROJ ZA MEDALJE. Sam problem je, ker v Sloveniji nimamo inženirjev (in še česa), da bi to napravo sestavil. Zadnji vlak je naslednje EP (2011). Ponavljam, ZLATO osvojimo le z zgornjimi igralci pod pogojem, da začnejo zgodaj s pripravami in da imajo ustrezno strokovno vodstvo in da vse neumnosti ostanejo zunaj repke.