Naslov je povzet po resničnem dogodku, ki se mi je zgodil v eni izmed trgovin v večjem nakupovalnem središču in je bil del dialoga med mamo in njeno hčerkico.
Ta stavek je dejansko stanje, ki ga živimo v Sloveniji. Mogoče bi bilo tu na mestu vprašanje – a smo se za to borili? Da ne bo pomote, nisem “hohštapler”, niti nimam nič proti akcijam, ki jih imajo trgovine in omogočajo ljudjem cenejše nakupe.
Bolj kot to me moti nekaj drugega – da si ljudje s svojimi prihodki ne morejo več privoščiti življenje dostojno človeka! Namreč da svojim otrokom ne morejo kupiti stvari, ki si jih otrok želi – pa to niso gradovi v oblakih, oz. nedostopne stvari, ampak hrana, ki je hudičevo draga. V bistvu imam vsakič ko grem v trgovino občutek, da se je vse podražilo in da za isti denar pripeljem iz trgovine veliko manj stvari.
Če sem nekoč šel v trgovino in metal v voziček vse kar mi je prišlo pod roke, se sedaj odločam precej bolj racionalno. Vendar še vedno premalo, saj mi tudi to ne pomaga, da ne bi prinesel domov mlečnih izdelkov, ki jim isti dan poteče rok trajanja – vedno sem bil prepričan da trgovci takšne izdelke dajejo na police spredaj, vendar so verjetno ugotovili da ljudje jemljemo izdelke iz zadnjih vrst in to sedaj tudi počnejo.
Ampak če se vrnem k uvodnemu delu tega zapisa. Žalostno je, da morajo ljudje varčevati pri hrani – pri drugih stvareh so verjetno začeli že pred tem – tudi pogled na trgovine v trgovskih centrih da takšen občutek. Prodajalke v trgovinah z oblačili se dolgočasijo, tehnično robo ljudje samo ogledujejo in jo potem naročajo preko spleta (ker je cenejša), da ostalih trgovin niti ne omenjam.
Ja, ljudje kupujejo samo še osnovne stvari in še pri tem izbirajo izdelke po ceni. In to je žalostno v naši deželi. In naša ljuba vlada se rajši ukvarja s stvarmi ki za “malega” človeka niso pomembne in pozablja na nas, ki smo jih izvolili. Mogoče pa je sedaj pravi čas, da tudi mali ljudje začnemo odločati o stvareh in nismo samo “volivci”, ki se jih oblastniki spomnijo vsake štiri leta, ko potrebujejo naše glasove!
Mogoče pa se morajo stvari začeti spreminjati v smer, ko ljudem ne bo treba več v trgovini čakati akcije, da si bodo lahko privoščili osnovne dobrine in ko bomo “vsaj” imeli občutek, da nas nekdo ne nateguje na vsakem koraku!
Nja, sicer omenjene situacije ne poznam, ker me ni bilo zraven, me je pa spomnila predvsem na to, da so pri nas tudi številni ljudje obsedeni z akcijami. Po mojih izkušnjah se za banane, ki so morda cenejše za 30 centov na kilogram, ne splača ekstra hodit v trgovino. Porabiš čas, po možnosti še bencin, poleg tega pa boljkone nikoli ne kupiš le tistega, po kar si prišel. In prav na to računajo trgovci, ko razpisujejo akcije. Torej bi bilo za mamico, če bi malo pomislila, ceneje kupit banane danes in potem tri dni ne it v trgovino.
Seveda je žal tudi vedno več takih, ki si izdelkov iz redne ponudbe ne morejo privoščiti. Moja izkušnja: V bližnjem Najboljšem sosedu sem s srednje polnim vozičkom stala v vrsti pred blagajno, ko sem opazila, da me ena deklica natančno opazuje. In potem je deklica rekla mamici: “Joj mami, glej koliko je kupila ta teta. Pa prav nobenih črtic nima.” Črtice so najceješi Mercatorjevi izdelki, na katerih je narisana črtna koda – z mamico sta imeli v košari izključno te. Kar na jok mi je šlo in sploh nisem vedela, kaj naj. Mi je pa dalo misliti in šele takrat sem se resnično zavedla, kakšno srečo imam, da nisem obsojena na črtice.
@maja: veliko bolj si zadela poanto mojega zapisa, kot je to uspelo meni.. in to, kar si ti zapisala v komentarju, sem hotel jaz napisati, pa mi nekako ni slo izpod prstov – tezko razumem, da zivimo v istem svetu, ki je tako razlicen za nas..
k Majinem komentarju skoraj ni kaj dodati, zato bom kratka, saj je (kot je že avtor komentiral) zadela poanto: res je, vse več je ljudi, ki si še hrano komaj privoščijo, so pa akcije trgovcev postale veliko bolj šport ne najbolj revnih. osebno sem na osnovi opazovanja tovrstnih kupcev (tudi v širši družini jih imamo) prepričana, da te akcije le spodbujajo potrošnjo. nekateri nakupujejo že kar po “urniku”, ki ga določajo dnevi akcij, datumi veljavnosti kuponov ipd., v hladilniku in shrambi pa imajo tak nabor artiklov, da se ne morem načuditi. povprečna vrednost njihovega nakupa je seveda višja od moje, s tem da se sama ne oziram na akcijsko ponudbo, akcijske dneve ipd. absurdno.
na žalost je tak ta svet, da za vse ni dovolj. No lahko bi bilo za vse dovolj vsaj na zahodu, vendar pa če ima nekdo preveč, ne gre drugače kot da ima drugi premalo…
Žalostna situacija, ki pa se bo na žalost verjetno še poslabšala. Verjetno pravičnosti in enakosti za vse prebivalce tega planeta ne bo nikoli. Glede na tvojo prejšnjo objavo o Sparu in njihovi “premium” znamki. Sam oglas je pri meni dosegel ravno kontra efekt, kot si ga je mogoče zamislil Spar. Dobil sem občutek, da mogoče ni primeren čas, da začenjajo s takimi akcijami ko nekateri nimajo niti za osnovne dobrine. Enostavno so razdelili ljudi na tiste ki imajo in tiste ki “nimajo”. Ah ja, kam gre ta svet…….
Takšnih ali podobnih situacij videvam velikokrat, skoraj vsakodnevno pa srečujem ljudi, ki so izgubili upanje, ne vidijo več prihodnosti (čakajo na spremembe). In to je nedopustno! Da si človek ne more privoščiti osnovnih živil, da mora otroka prepričevati da ne morejo kupiti sadja, da se izogibajo ljudi zaradi občutka manjvrednosti (skrivanje zaradi osebnega ponižanja)…to ne vodi nikamor! Vsaj na takšen način ne, kot je sedaj!
Z temi akcijami “Premium”, “Prestižno” ipd. pa ločujejo ljudi med reveže in bogataše. Velikokrat vidim kako ljudje ocenjujejo (družba) posameznike, v katero trgovino hodi. S tem mu dajo avtomatsko znak kam spada.
Razslojevanje na takšen ekstremni način je zopet cilj vlade. Revni bodo čedalje bolj zatirani, brez pravic in brez možnosti uspeha, medtem ko peščica bogatašev bo imela pod okriljem vse kar bo želela. Manipulacija, korupcija ter ostale stvari se bodo samo še povečale, saj bodo nadzori/inšpekcije pod njihovo komando (no načeloma so že sedaj, sploh v večjih podjetjih kjer si inšpektroji prav želijo mdrih kuvert).
Kaj nam ostane? Ali bomo spremenili obstoječi sistem ali pa bomo še naprej životarili (kar bo definitivno čedalje slabše)? Vsak ima izbiro, od vsakega posameznika je pa odvisno ali bo to spremembo naredil ali se bo pustil životariti (da bodo s tem drugi/manjšina dobro živela).
Boljšega življenja si ne morejo privoščiti tudi zaradi parazitov na spodnji povezavi, ki zasebni sektor sesajo preko davkov. Slovenija je mentalno bližje banana republikam in Kitajski kot pravemu kapitalizmu. Bananaizem, jutri v akciji.
http://24ur.com/novice/slovenija/sanjska-sluzba-drzavni-uradnik.html
K vsemu bom dodal le to..in ne bom nič omenjal ne slo bogatunov in ne tistih, ki niso bogati a v teh dneh po nekem tipično slovenskem črednem nagonu na veliko razmetavajo še in še denarja za vse te količine pvc sveč in sveč na baterije…ja prav norija je s tem.
A v bistvu želim reči le nekaj zares majhnega. Nekaj majhnega, ki pa veliko pove:
Sramujem se take Slovenije, kot jo imamo! Fuj in fej!