Od kje podobnost človeka in hrčka? Hrček si v ustne mošnje spravlja hrano za zimo, ljudje pa spravljamo vse predmete, ki nas spominjajo na preteklost, oz. vse stvari, ki bi jih mogoče lahko še kdaj uporabili, ali pa bi nam prišle prav. Dejstvo je, da se zaradi tega začnejo kopičiti stvari, od katerih se ne moremo ločiti.

In potem pride vikend, ko se odločiš, da boš počistil stvari, ki si jih leta dolgo nabiral in shranjeval, čeprav je bilo že dolgo nazaj jasno, da jih ne bom nikoli več prijel v roko, oz. uporabil. Približno dva metra disket, ene 150 kaset (zadnji “kasetofon” sem uničil pred približno sedmimi leti), čevlje, ki bi mi mogoče še kdaj prišli prav, prvi članki ki so bili objavljeni v časopisih, zapiske iz srednje šole in faksa, cel kup zanimivih revij (ki niti ne vem zakaj sem jih shranil), “backupe” službenih stvari na CD-jih iz leta 2003, originalne Windowse 2000,… In še bi lahko našteval vsa odkritja, ki sem jih ta vikend našel v škatlah, vrečkah in ostalih zadevah v garaži.


Dejansko se je težko posloviti od takšnih stvari, ki te spominjajo na določen čas in je veliko lažje ta balast nositi s seboj, ko se seliš, ali pa ga samo prestavljati iz ene škatle v drugo. Zakaj? To je povsem drugo vprašanje, kot bi bilo vprašanje zakaj ženska potrebuje dvajset črnih čevlje z enako visoko petko, ali pa deset torbic, ki so skoraj enake!

Dejstvo je, da ljudje zbiramo stvari in jih ne znamo zavreči. Dokler se ne odločiš in sam ne narediš tega koraka, je vse ostalo samo filozofiranje. In jaz sem naredil ta korak. Poskušam se znebiti balasta, ki sem ga nosil s seboj in je samo povečeval kupe “stare šare” v garaži.

Ali bom katero do teh stvari pogrešal kdaj v življenju? Mogoče. Vendar večine teh stvari se nisem dotaknil zadnjih sedem let, torej je verjetnost da bi mi kdaj kaj od tega prišlo prav zelo majhna, oz. nična.

Življenje gre naprej in tudi stvari, ki so nam blizu se spreminjajo. Čez par let bom metal v “staro šaro” trde diske, kjer sedaj hranim vse svoje podatke, oz. bom imel spet novo čiščenje po katerem se bom počutil veliko boljše, predvsem pa z veliko manj balasta.

Sedaj se moram samo še odločiti da spraznem omare in se znebim cunj, ki so mi prevelike, ali pa ki sem jih kupil na razprodajah in so bile cene ugodne – pa jih nisem še nikoli niti oblekel. Prav tako pa moram prepričati boljšo polovico da vseh čevljev res ne potrebuje in da bi bi bilo mogoče dobra ideja – troje vrže stran in si kupi ene nove! Definitivno bo za, čeprav s težkim srcem.

Kdaj si nazadnje čistil omare in predale in se znebil polpretekle zgodovine??

9 Responses to Ljudje smo kot hrčki – spomladansko čiščenje za uvod v zimo

  1. (jm) says:

    Voila, zapisano pred štirimi leti.

    … Škoda, ker 2x na leto nismo deležni tudi odvoza krame, ki se je nabrala v naših glavah. Kjer nam potem manjka prostor za nove pristope. Nove ideje. Nove rešitve…

    http://imedi.si/blog/jeanmark/2006/10/25/krama-v-nas-samih-in-drugod/

  2. had says:

    @jm: zadel zebljico na glavico.. ko naredis korak naprej “od ustaljenega zivljenja”, si pripravljen tudi na ciscenje ostalega..

    ocitno se mi to dogaja!

  3. DJ says:

    Občasno izvedem velike čistke, ampak če grem kasneje za nazaj analizirati, po kakšnem principu sem izbral stvari, ki so čistke preživele, mi največkrat ni več jasno. :)

    Mislim, da se v grobem “nabiralništvo” izvaja zavestno ali podzavestno predvsem iz dveh razlogov:
    -spomini in ohranitev spominov: glede na to, kako funkcionirajo možgani, je fino imeti kakšno oprijemljivo zadevo, ki sproži asociacije in naredi memory refresh, pa četudi samo enkrat ali dvakrat v življenju;
    -princip “čez sedem let vse prav pride”: domnevam, da mu botrujejo take in drugačne (gospodarske) krize in negotovosti in to, da v določenih obdobjih nisi mogel “česarkoli dobiti kjerkoli”, zato si bil prisiljen hraniti zadeve, ki si jih lahko na tisoč in en način ponovno uporabil ali predelal – ali pa zamenjal zadevo s kom drugim, ki je imel kaj drugega, kar si potreboval. Sedaj je lahko tak čas.

  4. Nejc says:

    Trije nasveti za manj šare:

    1. Če gre samo za spomin, lahko predmet fotografiraš ali poskeniraš.
    2. Drži se načela, da ob nakupu novega predmeta, vržeš en star predmet stran.
    3. Pa še ena kontra tistim sedmim letom: “When in doubt, throw it out.”

  5. andrej says:

    Če se boš znebil kake uporabne stvari, ti predlagam da poslikas in objavis na http://www.podarimo.si ti bo marsikdo hvaležen.

  6. Aljaz says:

    V zadnjih 10 letih sem se štirikrat selil. Po vsaki selitvi se mi je najbolj fajn zdelo, koliko nepotrebne krame sem znosil v smeti ali podaril. Na koncu ugotoviš, da človek za življenje ne rabi več stvari, kot jih lahko naenkrat prepelje s srednje velikim avtom s podrtimi zadnjimi zici (izvzeto pohištvo in gospodinjski aparati).

    Komaj čakam še čas, ko se bomo končno rešili papirja in bo vse potekalo elektronsko. Potem se bom lahko znebil še par fasciklov in map raznih dokumentov, računov, itd. Sem že enkrat razmišljal, da bi vse poskeniral, ampak kaj, ko naši uradi vedno zahtevajo “original” – pa čeprav lahko enak “original” naredim v 10 minutah v Photoshopu.

  7. Ana says:

    … predvsem pa … ne kupi nečesa, kar ne rabiš, se pa “splača”, ker je “poceni”.

  8. had says:

    @ana: veeem :) ampak vcasih je tako zabavno in fajn :)

  9. Manuela says:

    Vse kar ne uporabljam redno oz. ne nosim redno podarjam. Moje omare so pol prazne. :) Imam sicer par fasciklov, a to je to. Sem si pa resnično nekaj osnovnošolskih spominkov slikala in jih potem vrgla v smeti. :D Nisem hrček…bolj maček :P

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.