Kolesarska pot – Izlake – Zasavska Sveta gora – Pleše – Izlake

Včeraj zvečer sva z Damjanom planirala, kam jo bova danes mahnila z gorskimi kolesi. In Damjanov predlog je bil Zasavska Sveta gora – precej vožnje v klanec in predvsem precej dolgočasna vožnja.

Ker me do 11. ure ni poklical, sem se odločil, da jo sam mahnem v hribe. Precej hladno vreme in kapljice so me spremljale med sopihanjem v klanec – vendar se nisem dal. Uspešno, v eni uri in deset minut prispel do Zasavske Svete gore, kjer je bila takšna megla, da bi jo lahko rezal. Ker so bile noge še precej spočite, sem se odločil, da grem nazaj po “drugi” poti, preko Pleš. Vendar sem kaj kmalu ugotovil, da to ni bila pametna odločitev. Namreč v megli sem zgrešil odcep za Pleše in pristal v gozdu – ograjenem – vsepovsod okoli so bili električni pastirji in visoke ograje. Po desetih minutah spusta po kamenju in skalah, sem se odločil da grem do konca – nazaj ne grem. In odločitev je bila odlična. Namreč kaj kmalu sem zagledal cesto, po kateri sem se vzpenjal na Sveto goro in nasmeh je bil zopet na ustnicah – v bistvu je bilo več blata, ampak to so nepomembni detajli. Te “turce” ne bi priporočal nikomur s “trdakom”. No, tudi sebi je ne bi več, ker lezenje čez ograje in električne pastirje ni ravno nek hud presežek zabave.

Klik na fotografijo za celotno kolesarsko pot


Komentarji so zaprti.