Ne, ni me še minilo – čeprav sem bil sam prepričan da me bo že zdavnaj. Še vedno spravim svojo leno rit na bicikl in jo mahnem okoli.

Po službi “paše” nekaj bolj umirjenega, nekaj za sprostitev. 23 kilometrov po asfaltu sicer ni nek presežek, sploh pa ne za bicikl, kateremu namen je nekaj drugega kot asfalt. Vendar za razmigati rit je več kot odlično, prav tako pa je precej vzponov na tej preprosto poti.

Da se še pohvalim – skoraj 62km/h je bila najvišja hitrost ki sem jo dosegel včeraj. Moje rekord je sicer nekaj čez 90 km/h, po klancu, v katerega sem včeraj grizel kolena.