Ko sem v Provansi iskal resnično Provanso, sem bil presenečen ker je nisem našel. V bistvu sem iskal tisto kar sem videl v filmih – zelena pokrajina, rdeča zemlja, neskončna polja rož in sivke, nasadi trt in češenj, stare hiše, ki so odete v opečnate barve in nič kaj sramežljivo ne kažejo svoje starosti, kot tudi ljudje, ki niso navajeni hitrega tempa življenja, ampak si ga vzamejo res “na izi”. Tega v “turističnih” predelih Francije ni. Za to se je treba malce izgubiti, oz. izklopiti navigacijske naprave in slediti instinktu – ki na ozkih cestah, ki povezujejo vasi med seboj, kaj kmalu izgine.
Klik na fotografijo za celotno galerijo Provanse
In ko si nekje “bogu za hrbtom”, šele vidiš kaj je prava Provansa, oz. kako se ti predeli razlikujejo od tistih, za katere domačini sami rečejo da so že del Provanse. Življenje poteka v drugačnem ritmu, predvsem pa je vse skupaj precej bolj preprosto. In ko grem naslednjič v Provanso, grem definitivno v takšne kraje, kjer ne obstaja ponorel svet, ampak je življenje podobno tistemu izpred mnogo let…
Klik na fotografijo za celotno galerijo mesto Gordes
Klik na fotografijo za celotno galerijo Abbaye Notre-Dame de Sénanque
Klik na fotografijo za celotno galerijo Aix-en-Provence
