Odkar obstaja Facebook, so se spremenile določene stvari na internetih. S prijatelji smo veliko bolj povezani, kot smo bili nekoč (kao!), točno vemo kdaj ima kateri od naših prijateljev rojstni dan in mu lahko preko Facebooka enostavno čestitamo, predvsem pa točno vemo kaj se s kom dogaja. Pa je res temu tako?

Do sedaj sem že večkrat pisal o tem fenomenu – o smrti in kaj vse se dogaja s podatki o ljudeh po smrti:

Da imamo vsi cel kup uporabniških imen in gesel za dostop do blogov, za dostop do FTP strežnikov, za dostop do različnih stvari na internetu, ki jih seveda ne odkrijemo nikomur, niti najbližjim ne in da se zgodi tudi, da jih pozabimo sami.
Kaj se zgodi z vsemi podatki, ko človek umre, ki nekje v prostranem vesolju interneta čakajo na lastnika, vendar ga več ni?

Internet je prostor, kjer si lahko vsak človek da duška in dela karkoli hoče (takšno je vsaj očitno prepričanje večine uporabnikov interneta). Facebook pa je celotno interneto krajino še dodatno spremenil in naredil še več sranja, ki ga lahko uporabniki konzumirajo. Medijski portali dodajajo Facebook Like gumbke svojih novicam in pridemo do čudnih situacij.

In ravno to sem včeraj opazil na Facebooku, pri kolegu, ki je sicer že dve leti pokojen. In v tem času mu še ni nihče odstranil njegovega FB profila, oz. ga vsaj zaprl. Ljudje, ki naj bi bili njegovi prijatelji – vsaj tako jaz razumem Facebook prijateljstva, mu čestitajo za njegov rojstni dan z besedami: VSE NAJBOLJŠE, vse naj naj, itd… (na spodnji fotografiji sem odstranil imena in priimke ljudi, ki to počnejo!) in to kljub temu da je pokojen. Nekateri to počnejo vsak leto, kljub temu, da jih drugi opozarjajo na to!

Nisem tukaj da bi sodil o teh ljudeh, niti nisem poklican da bi pizdil čez njih, verjetno pa tole ni edini primer, ko nekomu, ki je pokojen ljudje še vedno čestitajo za rojstni dan, ker v bistvu človeka sploh niso poznali, ampak je bilo fajn, ker so bili Facebook prijatelji! In ker te Facebook opozarja, kateri od prijateljev ima rojstni dan, je vse skupaj še precej lažje.

Malce pietete do umrlih, predvsem pa če so ljudje, ki jih imate na Facebooku dodane kot svoje prijatelje, potem jih namesto da jim virtualno čestitate, to narediti v realnosti. Občutek bo veliko boljši, predvsem pa boste čestitali resnično samo živim ljudem!

9 Responses to Facebook, Facebook prijatelji in čestitke in pieteta do umrlega

  1. DJ says:

    Meni se zdijo čestitke za rojstni dan preko Facebooka (oz. s pisanjem na Wall) ena izmed največjih hinavščin po “izumu” politike.
    Če se nekomu ne ljubi za rojstni dan vsaj poslati mail ali e-kartico (ali recimo poklicati po telefonu; ali pa enostavno ne narediti ničesar, če pred pojavom Facebooka osebi ni nikoli voščil za rojstni dan), potem pač ni “friend”. In potem na koncu vse skupaj izgleda bolj kot nabiranje volumna voščil na zidu.

  2. sce says:

    Osebno nikoli ne čestitam preko facebooka, to je samo lenoba ;) Bi bil pa šokiran, da bi videl tvoj primer. :)

  3. lilDragon says:

    Hm, poznam podoben primer, mrtva že več let, pa ji še vedno pišejo na zid – tudi voščila. Ampak sem opazila da gre pri nekaterih za to, da se pač še vedno spomnijo nanjo in pač, nekam napišejo. Poslati nimajo kam. Tako kot ji tudi na nerojstne dneve hodijo pisati, da so se spomnili nanjo, ko so gledali film al pa kej … Konec koncev je to le druga oblika ‘pogovora na grobu’. Nima veze, samo ti se boljše počutiš.
    So pa gotov vmes tudi kvaziprijatelji, ja.

  4. Barbara says:

    Leta nazaj, ko še ni bilo FB in podobnih socialnih omrežij, so bila voščila za rojstni dan veliko bolj iskrena in pristna kot danes. Tako si vsaj vedel, da se je nekdo spomnil nate. Danes pa FB dejansko daje potuho vsem kvazi prijateljem, ki ti morda celo pošljejo sms in rizkirajo tistih nekaj centov, vendar tako ali tako veš, da jih je na to spomnil dobri FB.

    To da voščijo umrlim, se pa strinjam z lilDragon – morda voščila res pišejo zato, ker so se spomnili nanjo/nanj … Izgleda pa čudno, se strinjam :)

  5. Anonymous says:

    Hmmm, mogoče ima pa tisti kolega kakšnega soimenjaka?

  6. Gregor says:

    DJ, točno to sem želel napisati. V življenju nisem še nikomur voščil preko FBja .. tiste suhoparne “ej, vse naj naj”.
    Tudi ko sem sam imel rojstni dan sem zvečer suhoprano napisal na zid “Hvala lepa”, tako kot so oni meni.
    Če čutim, da moram nekomu čestitati, ga pokličem …

  7. isto ti je says:

    Ni poanta izbira medija in niti oblika podajanja sporočila, poanta je v pristnosti želje.

    Voščenj in slinjenj ob rojstnih dnevih, novih letih in drugačnih jubilejih ne maram namreč tudi sicer. Iz enega samega razloga: Redka voščila so zares iskrena. Večina jih to opravi rutinsko (a nekateri vseeno z veliko prisiljene in očitne patetike, ki je tudi sicer rado prisotna v odnosih z manj bližnjimi). In, kar se mene tiče, je vseeno, ali se ta patetika odvija po telefonu, v živo ali prek facebooka. Še raje vidim, da prek facebooka, je manj ‘naporno’.

    In tako kot v živo tako tudi prek facebooka človek sam najbolje ve, kdo ti je res zaželel preprosti naj naj in kdo je to izvedel zgolj naučeno očarljivo, človek sam tudi dobro ve, kdo te zares pozna in kdo se je na zidu zgol pofočkal.

    In pa: kakšna je sploh razlika med voščilom za novo leto ali za rojstni dan na zidu facebooka in pošiljanji sms-ov v taistem času? Nobene. Gre za isto kratko notičko, le medij se zdi drugačen, pa je res tako zelo drugačen? In tako kot so pred leti kritizirali sms-e, pa jih ljudje še vedno pošiljajo, tako je in bo tudi s facebook voščili.

    En preprosti vse najboljše (vseeno mi je na kakšen način, lahko tudi teden prepozno ali dva dni prezgodaj, če nismo preveč vraževerni) – pri čemer vemo, da človek to tudi misli, je vreden neizmernokrat več kot nadležno in glasno slinjenje v avrah dotičnega, ker se to pač spodobi in je to pač običaj. Zaradi slednjih je meni pravzaprav super, da jih mnogo tako opravi svojo ‘dolžnost’ kar na fb-ju. Odlično! Tako naslednjič, ko se vidimo (če se sploh – a v mojem primeru dejansko se – poznamo), za kakšna slinjenja v živo ni več nobenega razloga ;)

  8. isto ti je says:

    Tist, ki ne marate fb voščil in fb opomnika pa: enostavno umaknite podatek o rojstnem dnevu. Problem rešen.

  9. katja says:

    100 ljudi 100 čudi :P
    Jaz sem vesela čestitke na Fbju. Pa tudi od ljudi, ki mi niso blizu. Pa vem, da se ne bi spomnili, če ne bi bilo FBja. Pa nič hudega. Vseeno so se potrudili, kliknili z miško in usekali nekaj tipk.

    V bistvu mi bolj morijo tisti generični sms-ji, ki priletijo v telefon … in potem je treba odgovarjat vsem tem ljudem. In če koga slučajno nimam shranjenega, ker sem vmes menjala telefon, si še glavo razbijam kdo za vraga je to .. in potem so ljudje užaljeni .. ker mi je njihova številka ušla iz telefona ali pa ker sem pozabila stisniti na reply. Da ne govorim o telefonskih klicih … jao, sploh ob okrogliš številkah … v službi gužvaa za popxxxxx pa non stop zvoni in doni v ušesih KAKO SE POČUTIŠ DANES, KO SI DOPOLNILA 30 LET? “Če sem iskrena PRECEJ ŽIVČNO, KER MI TELEFON NONSTOP ZVONI IN IMAM ŽE ČISTO RDEČA UŠESA, pa ker se mi ne da več odgovarjat, da se počutim popolnoma isto kot dan pred tem.” Pa nisem bila nesramna .. sem raje telefon izklopila do večera. Naslednje leto si vzamem dopust za rojstni dan.

    Kar se tiče pokojnih na FBju se pa popolnoma strinjam … žalostno.

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.