Zadnje čase se vsakodnevno v javnosti, beri v medijih, pojavljajo dokumenti DURSa, ki so označeni kot davčna tajnost (tega mediji ne pozabijo obvezno zapisati) in so ponavadi namenjeni vrhovnemu državnu tožilstvu, oz. skupini državnih tožilcev organiziranega kriminala. Ok, treba je upoštevati, da so pred nami volitve in da je treba uporabiti kanone vseh kalibrov, da se tako ali drugače “eliminira” nasprotnika. Recept je precej star in velikokrat že preizkušen – bolj ali manj uspešno.

Tokrat se ne bom ukvarjal s tem, kaj je zadaj za temi odkritimi papirji DURSa, ker so za to precej dobro plačani ljudje, ki bi se morali ukvarjati s takšnimi stvarmi, se bom pa obregnil ob to, kar me vedno znova zaboli. Namreč kako lahko papirji, ki imajo oznako davčna tajnost, torej niso namenjeni splošnim javnostim, pridejo v medije? Kdo je globoko grlo, oz. kdo ima največ koristi od vsega tega?

Sam na srečo nisem javna osebnost, da bi se lahko kdo spotaknil ob moje prihodke, oz. podatke, ki jih ima DURS. Vendar če bi bil uspešen podjetnik, bi me bilo strah imeti v tem času podjetje v Sloveniji! Zakaj? Ker vse preveč informacij spolzi v javnost in verjetno si nihče tega v resnici ne želi, da vsi vidijo koliko denarja se nakazuje na katere račune, predvsem pa s koliko denarja podjetje operira! Oz. drugače povedano – podatki, ki so javni, naj bodo javni, se jih vsak zaveda, kar pa je tajnega, pa naj bo tako tudi tretirano.

Smešno pri vsej tej situaciji je, da se nihče ne vpraša od kje curljajo te informacije, kdo ima korist in zakaj se jih plasira v javnost? V Sloveniji imamo organe, ki bi se morali ukvarjati s tem in preprečevati takšne situacije! Vendar je očitno preveč lobijem v interesu, da se to dogaja in se nikoli nič ne zgodi. In namesto da bi na TV oddajah poslušali o tem, kako so našli “globoko grlo”, se bo sedaj govorilo o teh papirjih in številkah z njih. In zopet se ne bo nihče pogovarjal o naši prihodnosti in stvareh, ki jih je potrebno storiti, da pridemo na “zeleno vejo”.

Spomnimo se primera Gregorja Golobiča in kreditov podjetja Ultre – ko je poslanec Andrej Vizjak z dokumenti o nezavarovanih kreditih v parlamentu opletal. Torej, se tudi bankam zgodijo takšne “nevšečnosti”. Je kdo takrat za to odgovarjal? Niti ne, oz. verjetno ni bilo nikomur posebej v interesu – saj se je naredila parlamentarna komisija, ki se je s tem ukvarjala in ni nič ugotovila! Vendar rezultat preiskave sploh ni bil več pomemben, pomembno je bilo manipuliranje in neskončno TV oddaj na to temo!

Vendar nekdo, ki od zadaj upravlja marionete, ima korist od vsega tega. Mediji so samo orodje v njihovih rokah! Čez par mesecev, ko gredo te stvari mimo, se nihče več ne spomni, kaj je bilo in zakaj se je šlo!

5 Responses to Dokumenti Dursa in davčne tajnosti, ki se vsak dan pojavljajo v medijih

  1. Matej says:

    Mislim da je bil tisto Vizjak, ne Virant, ki je “z dokumenti o nezavarovanih kreditih v parlamentu opletal.”

  2. Ceglc says:

    Miselni poizkus:
    Bi bila družba, v kateri so vse transakcije popolnoma javne in transparentne bolj demokratična, bolj pravična?

  3. markopigac says:

    S tem ko pises dobro bran blog in v njem razkrivas podrobnosti iz tvojega zasebnega zivljenja (potopisi, osebna mnenja, osebno placevanje s TRR, pogajanja s policijo na HR) si delno tudi ti – hote ali ne – javna osebnost.

    • had says:

      drzi, vendar te “skrivnosti” sam izdajam, oz. imam moznost kontroliranja, kaj se pojavi.. pri zgoraj omenjenih primerih pa ti podatki kar pridejo v javnost :)

Leave a Reply

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.