Zadnji teden sem pisal kolumno za Dnevnikovo edicijo Gazela o mojem pogledu na Startup svet, oz. na stvari, ki se meni zdijo pomembno, da se jih ljudje, ki stopajo v svet podjetništva zavedajo, oz. da jih vsaj nekdo opozori na to. Nimam blaznih izkušenj, razen zadnjega leta z Oust.me, ki pa so zelo koristne, predvsem pa so vredne širjenja besede. In o čem sem pisal v tem tednu?

Startup kot način življenja!
In če kdo od vas, ki sedaj tole bere, razmišlja da bi poskusil narediti prve korake v Startup svet, vam lahko iz prve roke povem, da je to življenjska šola, ki ti je ne da nobena izobrazba, niti noben teoretik. Stvari so preprosto drugačne. Če sem pred nekaj leti poslušal te zgodbe, jih v zadnjem letu tudi sam živim in poskušam svoje pridobljene izkušnje deliti z drugimi. Startup svet postane način življenja, kateremu se prilagaja resnično življenje, ki ga živiš. Veliko je odrekanja, veliko je problemov, vendar v končni fazi se zavedaš, da če verjameš v idejo ali v produkt, da ti bo uspelo!

Ideja, sveti gral startup podjetja?
V Londonu sem imel možnost daljšega pogovora z enim od soustanoviteljev Yandexa, Ilyo Segalovichem, s katerim sva se dotaknila tudi te teme, predvsem pa njihovih prvih korakov od ideje do tega, da so sedaj na borzi vredni nekaj milijard dolarjev. Njegovo izhodišče o ideji je bilo zanimivo – ideja je sveti gral, vendar se je potrebno zavedati, da v istem trenutku na svetu vsaj še trije ljudje razmišljajo o podobni ideji. In bolj kot sama ideja je pomembna njena realizacija. Še bolj kot to pa je pomemben tim, ki stoji za idejo in jo realizira.

Don’t Imitate, Innovate*
Stvari je potrebno izumljati in ne kopirati (kljub temu, da smo copy/paste generacija), prav tako je treba ideje sproti dopolnjevati in predvsem se ta cikel ne sme nikoli ustaviti. Predvsem pa je potrebno razmišljati, da je Slovenija samo poligon za testiranje, pravi svet in možnost za uspeh in dostop do velikih investitorijev pa se skriva v precej večjem trgu, kot je naš. In to mora biti vaš cilj!

Mreženje – networking
Torej, v svetu Startupov ni časa za strah in predvsem ni časa za sramežljivost. Mreženje za vsakogar pomeni podobno stvar – nekomu odpira vrata do kapitala, kapitalu pa odpira vrata do idej in projektov. Predvsem pa se tukaj tkejo niti, ki ne zbledijo takoj. In morda bo ravno eden izmed tistih kontaktov, ki jih imam na Linkedinu ali pa imam njegovo vizitko, čez pol leta potreboval to, kar mu lahko jaz ponudim, ali pa mu bom lahko jaz pomagal pri njegovi ideji. In ravno v tem je čar mreženja!

Startup ekipa
Ko izbirate sodelavce, premislite, ali bi lahko z njimi preživeli več tednov po 24 ur na dan v istih prostorih in delali na isti ideji? Ali so dovolj sposobni, da jim lahko zaupate razvoj ali katerokoli drugo nalogo, ki jih nikoli ne zmanjka? So ti ljudje pripravljeni zamenjati svoje trenutno življenje s precej negotovim, vendar toliko bolj razburljivim svetom? Najbolj pogosto vprašanje na Seedcampu, na katerega je moral biti odgovor podan v istem trenutku, pa se je glasilo: ste pripravljeni jutri zapustiti domovino in iti v San Francisco, London, ali kamorkoli drugam po svetu za daljše časovno obdobje?
Odgovor je lahko samo DA, oklevanje in vse ostalo v startup svetu nima prostora! In takšna mora biti tudi ekipa, s katero boste šli skupaj skozi zelo slabe trenutke, do odpiranja šampanjca in spoznavanja ljudi, ki ste jih videvali samo na naslovnicah raznih revij ali internetnih portalih!

Slovenski mediji in njihov odnos do startupov
Zakaj v Sloveniji mediji niso polni novic o uspehih podjetij Zemanta, Azumio, Vox.io, Uniki, Outfit7, Doublerecall, Mimovrste, 3fs,… ki jim je uspel preboj med največje igralce na svetovnem trgu in bi morali biti ponosni nanje?

V Sloveniji prideš v medije na drugačen način – samopromocijski članki polnijo internetne medije, ker prinašajo klike. Če si uspešen in sam ne pošiljaš novic o tem, kaj si jedel za večerjo ali kaj podobnega, ti mediji pač niso naklonjeni. Sam menim, da je čas, da se začne o takšnih zgodbah veliko več pisati, kot se je do sedaj. Predvsem pa da je treba izpostavljati takšne primere, ki bodo v vzpodbudo vsem mladim, ki jih čaka precej negotova prihodnost.

13 Responses to Pisanje kolumne o Startup svetu za Dnevnik

  1. Swizec pravi:

    “vendar v končni fazi se zavedaš, da če verjameš v idejo ali v produkt, da ti bo uspelo”

    Tuki bi samo omenil da to ni nujno res. Resnicni svet ni sola, cist komot se ti zgodi da se potrudis cist do konca in cist najvec, da mas res dobro idejo, da res verjames v produkt/idejo, ampak vseeno nekdo naredi boljse iz tega ali onega razloga.

    Se zmer je nakoncu malo tudi od srece odvisno :)

    • had pravi:

      strinjam se s teboj! ampak kaj je uspeh, je tudi odvisno od vsakega posameznika.. nekomu je uspeh, da je sel po tej poti, drugemu pa bi bil uspeh 100 mio$.. precej stvari se ti mora poklopiti, da ti uspe!

      • Swizec pravi:

        V glavnem, startupe moras delat ker ti je vsec, ne ker bi rad “uspel” … pa karkoli zdaj uspeh vsakemu posamezniku pomeni.

        Vso sreco z oust.me ;)

  2. Klada pravi:

    Had, zanimiva kolumna. :)

    Eno vprašanje: Opažam, da se skorajda vsa slovenska startup scena v tech-segmentu koncentrira na Exit strategijo. – Mene zanima, zakaj oz. čemu tako? – Ne želi nobeden več ustvarjati podjetij, s katerimi bi rastli in ustvarjali zgodbo na dolgi rok …

    Ne vem, mogoče samo jaz razmišljam drugače. A miselnot ljudi kot so DHH et. al. je meni bistveno bližja kot miselnost ljudi, ki ustvarjajo startupe kot so npr. Color, …

    Vso srečo v 2012 z Oust.me.

    Prijetne in mirne praznike vsem.

  3. Swizec pravi:

    Klada, do exita nihce od ustanoviteljev in investitorjev ne dobi denarja. Tudi IPO (iti na borzo) je exit strategija.

    • Klada pravi:

      Swizec, popolnoma razumem tvoj pogled.

      Nekaj drugega sem želel povedati oz. vprašati … Bom pojasnil: Kamorkoli se ozrem, imam občutek, da danes veliko ‘entrepreneurjev’ ustvarja startupe, ki NE(!!) predvidevajo pridobivanje revenuja že od vsega začetka, ko gre njihov produkt na trg. To je mišljeno za nekatere današnjih startupov ( a ne za vse !!!) Edini način pridobivanja prihodkov ali vsaj povrnitev stroškov investicije za tovrstne startupe je zaslužiti preko takšne ali drugačne oblike prodaje. Se pravi: ustvariti produkt-storitev, narediti hype, pridobiti investitorje, napihniti vse supaj preko družb. omrežij, in nato čimprej prodati vse skupaj za čimvišjo vsoto. Zato večina tovrstnih startupov tudi potrebuje velike vsote denarja s strani VC investitorjev.

      Poleg ravnokar omenjenega “poslovnega modela” obstaja še klasičen model, ki se uporablja v naši kulturi že nekaj stoletij, celo tisočletij. In ga poznamo vsi! – T.j.: da že od začetka planiraš pridobivanje prihodkov direktno od strank. Tako lahko obdržiš podjetje privatno. In ni potrebe, da se podjetje proda ali da postane javno. Živiš in dihaš za svoj startup. Konec koncev: kot sta ugotovila s Hadom, denar ni vse. Je potreben za preživetje. A po mojem mnenju je še boljši občutek, ko se od svojega startupa lahko živiš, in ti stranka da pozitiven feedback, in gledaš, dihaš ter uživaš v svoji kreaciji. Mogoče je moje razmišljanje bolj meritokratsko, in manj kapitalistično. Ne vem.

      Da posplošim, v mojem prejšnem komentarju sem želel izpostaviti dve stategiji pridobivanja prihodkov v startupih:
      (1.) financiranje začetne rasti podjetja zgolj preko VC-jev. Produkta ne monetiziraš, le čakaš da ustvariš bazo klientele. Nekega zdraveha ustvarjanja revenuja niti nimaš! Hypu sledi IPO ali direktna prodaja drugemu podjetju za masivno vsoto.
      (2.) financiranje začetne rasti podjetja preko old-fashion plačevanja storitev/produktov, ki jih to podjetje ustvarja. Začneš majhno. In podjetje lahko raste organsko in zdravo v obstoječem poslovnem ekosistemu.

      Priznam, mogoče sam razmišljam drugače – ortodoksno klasično. A opažam, da so ljudje dandanes (ko mnogi menijo, da je v svetu internetov in čarunalnikov itak vse zastonj) še vedno pripravljeni plačati za res resnično dober produkt, pa najsi bo to online računovodstka ali collaboration storitev, el-cheapo 3D printer, ali pa smartphone app. A dokler je cena sprejemlniva in realna, stranke “vadijo šuške van”!

      Priznam, imam malenkost drugačen P.O.V. na trenutno tech startup sceno. In v mojim razmišljanjih so izvzeti startupi, ki so glede na moji omenjeni dve strategiji pod (1.) in (2.) neke vrste hibridi – Hibridi v smislu, da izkoristijo VC okolje kot platformo za mreženje in hitrejše širjenje in zastonj markiting produkta, ki ga ustvarjajo, zdravo monetizirajo od začetka in tako hitreje tržijo.

      Zanima me samo, zakaj večina ‘entrepreneurjev’ za svoj startup določi za strategijo, ki je zgoraj opisana pod številko (1.)?

      • Swizec pravi:

        Poglej si razliko med tako zvanimi “lifestyle podjetji” in “swing for the fences”.

        Trenutno je zelo primerna klima z swing for the fences strategijo ustanavljanja podjetij. Tukej se gre za kuriti cimvecje kolicine denarja za cimhitrejso rast in v petih letih narest podjetje, ki je vredno nekaj miljard dolarjev – in ker takrat tudi ze imas toliko uporabnikov sploh ni pomembno, ce jih slabo monetiziras.

        Najboljsejsi primer tega je recimo Google, oni so po nevemkoliko letih poslovanja sele ugotovili kaj sploh lahko prodajajo. (reklame) In cetudi zgolj 0.00001% uporabnikov kdajkoli klikne na kak oglas, se vseeno splaca. Podobno facebook, zdaj imajo toliko ljudi da cetudi monetizirajo samo tiste ki _ponesreci_ kliknejo na reklame, se vseeno splaca.

        Na ta nacin tudi zelo hitro preveris, ce se bo tvoja ideja pri ljudeh sploh prijela in se zanjo splaca “izgubiti” nekaj let zivljenja.

        Nasprotno od tega so lifestyle startupi – podjetja, ki se takoj monetizirajo, so sama sebi zadostna in so namenjena temu, da lahko ustanovitelji vodijo nek stil zivljenja. Lepo pocasi se razvijajo, rast je pocasna, najverjetneje podjetje nikoli ne bo vredno nekaj miljard … cisto lahko pa se tudi zgodi da se le po 10 letih poslovanja ugotovis, da tvoja ideja pa sploh ni tako splosno kul ampak bo delovala zgolj na zelo majhnem trgu in ti je tako rast izredno omejena.

        Sicer je se nekaj sivin, kot zmeraj, ampak nekako sta to tisti dve skrajnosti in o skrajnostih se seveda najvec pise. O uspesnih swing-for-the-fences startupih se pa sploh najvec napise, ceprav je po mojem laicnem mnenju takih manj kot 30% novoustanovljenih podjetij in se vecina ljudi se vedno ukvarja z bolj tradicionalnim podjetnistvom.

        • Klada pravi:

          Okej, zdej sm dobil reciklažo svojega komentarja z novim izrasloslovjem. Hej, hvala, imam v žepu par novih buzz-wordov. :) … Brez zamere, zgolj držim ogledalo. :)

          Da se zresnim: S svojim odgovorom si potrdil moje dosedanje interpretiranje tech startup scene pod št. (1.) …. Se pravi: tovrstni startupi so trenutno moderna zaradi ugodne ekonomske klime – v smislu “denar je treba služiti tam, kjer ga je največ – ergo: hitro ustvarimo nekaj in prodajmo nekemu bogatemu tech-velikanu” – in – Prav tako še enkrat zaradi ekonomske klime – v smislu: “živimo se od investicij in pokurimo čimveč inv. denarja – ergo: sklad tveganih investicij bo prej ali slej presahnil, and we’re just here for a ride, so enjoy while it lasts and hope we get bought before dot-com bubble No.2 hits us, because winter sure as hell is coming.” :)

          Glede “lifestyle startupov”? – Mah, jaz bi jih poimenoval zdrava klasična podjetja, ki ustvarjajo zdravo dodano vrednost. Če ne preživijo na krutem trgu, niso ne zdrava, niti ne klasična, kaj šele da bi ustvarjala kakršnokokli zdravo dodano vrednost. Če preživijo, pa to pomeni, da delajo pravo stvar na pravi način. – Eno izmed osnovnih načel ekonomije. Če že prvi mesec po lansiranju produkta najdeš stranke, ki so pripravljene z denarjem potrditi kvaliteto in idejo tvojega produkta, … potem precej hitro veš, ali si na pravi poti, ali ne … :) … In ne potrebuješ 10 let, da ugotoviš, ali je tvoja ideja kul ali ne.

          Kar se Googla tiče: mislim da gre zgodba nekak tako, da so ga prvotno itak imeli namen prej ali slej prodati. Google je bil najprej čistokrvno podjejte tipa (1.) To so tudi poskušali “furati” do konca – do prodaje! A ker se je bližal dot-com bubble No.1, nobeden več ni želel kupiti zgolj-še-en-search-engine-startup. Kar niti ni bilo slabo, saj so zaradi neuspeha prodaje bili primorani ugotoviti, kako ustvarjati zdrav pozitiven prihodek in izveden dobiček … In poglej, kje so danes. – Sploh jim ne gre slabo.

          Ja, se popolnoma strinjam, pogovarjamo se o skrajnih skrajnostih celotnega spektra normalne porazdelitve strategij podjetij. Za konec bom dodal le tole: prek tvojih odgovorov sem dobil potrditev, da kristalno jasno razumem startup sceno tipa (1.). Na žalost ali pa na srečo, spadam med tiste, ki jim milijon v žepu in zadovoljstvo ob delu pomeni več kot izgubljen čas na sestankih in nenehno-dirkanje-zadovoljiti-svojega-investitorja, da bom čez 5 let mogoče imel za par 100 milijonov delnic v žepu, katerih večine ne bom mogel prodati, ker bi s tem lahko zavihtel delnico v nepravo smer. Drug tip razmišljanja, drug tip delovanja. Kar pa še ne pomeni, da vas ne podpiram: “swing-for-the-fences” timom želim čimveč uspeha, denarja, zadovoljstva ob delu, in vsega kar si želijo(te) … Hej, mogoče se bom še kateremu kdaj priključil. “Just for a ride”. :)

          Zdaj grem naprej pripravljat purana. :)

          Vesel božič!

        • Swizec pravi:

          Kako pa potem razlozis AirBnB? Cel cajt ze uspesno sluzijo direkt od strank, ampak res izredno direkt, hkrati pa kasirajo vec miljardne investicije, ker so swing-for-the-fences podjetje?

          In lih to je tista fora, ja, res je veliko podjetij ki na zacetku takoj dobijo investicije in se ne sekirajo z dobicki. Ampak tista, ki pa zares zares velike investicije poberejo imajo pa v resnici tudi zelo oreng prihodke zraven in so v resnici kar zdrava podjetja.

        • Klada pravi:

          Hej, AirBnB je čist propper startup. Ne sodi pod omenjeni tip (1.), če ciljaš na to! – Njihova ideja je fenomenalna. Izvedba prav tako. – Eden zdravih startupov, ki bi se jim celo sam pridružil, če bi imel priložnost … Hej, če bi imel sredstva, celo investiral vanje … AirBnB je eno tistih podjetij, ki bo po prodaji/IPO živel uspešno naprej! Zakaj? – Ker stranke, npr. jaz, vidijo veliko dodano vrednost v storitvi, ki omogoča hitro in poceni prenočišče v tujem kraju. Sesuvanje ustaljenih ekonomskih vertikal se je dosedaj izkazalo za popolnoma legit-startup-strategy. In očitno preverjeno deluje! Velja posnemati še na drugih področjih.

          AirBnB, si mislim da, že zajel s izrazom “sivine”.

          Koncept povezave me d VC in startupi poponoma razumem. In ga popolnoma podpiram. Eden boljših instrumentov za lažji in uspešnejsi začetek, ki so v zadnjem času postali dostopni v našem prostoru.

          Ciljal sem nekaj drugega. In sem tudi dobil odgovor. Hvala.

      • Swizec pravi:

        PS: razen redkih redkih izjem (twitter npr.) vecina podjetij pred drugo rundo VC-jev ustvarja _izredno_ lepe prihodke (dobicki bi bili izguba denarja, ki bi lahko sel v rast). Drugace ne bi nihce investiral.

        • Klada pravi:

          Ne, poglej, želim pokazati samo to, da so negativni komentarji pod Hadovo kolumno na Dnevnikovi gazeli v velki meri ne zaradi tega, ker bi bili ljudje neprivoščljivi ali nesposobni kritične presoje (dobre ali slabe) …. Ampak: ker marsikdo v marsikaterem Slo tech startupu vidi isti bloat-ware in hype kot npr. v S.V. vidi v Groupon ali Color ali še stotine drugih podobnih slabih startupov, ki zaradi umetelnih in nerealističnih posl. modelov mečejo slabo luč na zdrava jabolka.

          @Oust.me_team: Don’t give up. You guys are propper!!
          @Swizec: velik sreče in uspehov v 2012. Mišljeno iskreno in iz srca!!

  4. Tomaz pravi:

    Z postom se v veliki meri strinjam, imam pa en pomislek in sicer da mora bit odgovor DA na vprasanje ce si pripravljen it v Silicijevo dolino (ali kam podobno). Zakaj pa, tudi v Murski Soboti lahko razvijam kvaliteten produkt in zaposlim dober kader? :)
    Poleg tega imam majhne otroke, ki mi pomenijo vec kot startup (kar mislim da je logicno) in jih ne bom kar pustil doma, ces, boste ze potrpeli. Dvomim da VC placajo transport in nastanitev cele druzine :)

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.