Ljudje smo odvisni od različnih stvari, ki jih verjetno dolgo časa niti ne opazimo – blog odvisnost, računalniška odvisnost, GSM odvisnost, odvisnost od Coca Cole, od odnosov, od soljudi, ki jih srečamo na naši poti skozi življenje..Vendar je na mestu vprašanje, kaj je odvisnost in kaj navada, oz. kako se to dvoje prepleta v naših življenjih in kdaj se navade spremenijo v odvisnosti.

Nekoč je Aleister Crowley (bolj znan kot okultist in satanist) zapisal, in se močno strinjam z njim, v knjigi Dnevnik uživalca mamil – Če bi ne bilo slabosti človekove lastne šibke volje, bi ne bil povsem podvržen niti angelom niti smrti, oz. Delaj po svoji volji in to naj ti bo ves Zakon.

Sam sem namreč prepričan, da se da z močjo lastne volje vplivati na odvisnosti, oz. preprečiti da sploh pride do njih. Saj je večina odvisnosti, ki jih poznam posledica naših navad, oz. posledica nam všečnega življenja, ki ga imamo zaradi tega. Samo primer – ali obstaja odvisnost od trave, kar velikokrat slišim? Sam trdim da ne obstaja, obstaja pa način življenja, ki ga človek začne živeti in ki mu postane všečen in posledično ga ne želi spremeniti. Ampak to ni odvisnost, to je lifestyle!

Kaj pa odvisnost od heroina, ki je medicinsko priznana odvisnost in za katero “zasvojenci” dobivajo precej drag metadon, ki jim pomaga pri odvajanju (da o tem, da se navlečeš metadona, niti ne pišem!)? Sam imam precej drugačno mnenje kot večina in je mogoče povsem napačno, vendar je posledica življenjskih izkušenj, s prijateljem, ki je bil konkretno zasvojen s heroinom. Dnevno je šlo v njegove žile več 100 mark horsa in verjetnost, da bi on prenehal s tem početjem je bila enaka 0 – vsaj tako sem ga jaz dojemal (kot precej labilno osebo). Vendar sem se motil.

V nekem trenutku, ki je bil posledica spleta okoliščin, se je odločil, da bo prenehal z vbrizgavanjem heroina. In to ni storil na počasen način, oz. s pomočjo metadona, ali komune, ali vsega ostalega sranja, ampak se je odločil za edino pravo pot – nič več drog, ne glede na to, kako huda bo kriza in kako hudo bo vse skupaj. In mu je uspelo – sicer na začetku je imel krize in probleme, telo, ki je želelo mamila in njegov lifestyle, ki se je moral povsem spremeniti. Vendar mu je uspelo. Po več kot letu na heroinu se je očistil vsega in po tistem se ni nikoli več dotaknil mamil.

Lahko da je to osamljen primer, vendar kot sem že zgoraj omenil – močna volja pomaga pri tem. Predvsem pa je bil pomemben še en dejavnik, ki ni zanemarljiv – delo! Namreč ko človek dela cele dneve, nima časa razmišljati o celem procesu, ki je prisoten pri drogah – kje dobiti denar, kje najti mamile, kje se drogirati, itd. Ampak tole je bil le medklic, oz. spomin na neko obdobje v mladosti, ko sem se jaz odločil za drugo pot, kot se je moj prijatelj, ki pa mi je dokazal, da obstaja tudi drugačna pot za končanje te odvisnosti.

Ali so odvisnosti kul? Zame osebno so, kajti vedno znova me preseneti, ko se odločim, da z določeno stvarjo končam, oz. da preneham z določenimi navadami, ki se počasi levijo v odvisnost. Recimo pitje Coca Cole v precej velikih dnevnih količinah (ki sicer ni bila odvisnost, ampak bolj navada), ki ga končam za daljše časovno obdobje, uživanje Nutelle, ki jo zamenja sadje in zelenjava in podobne stvari. Ali pa tudi odnosi z ljudmi, ki jih je včasih potrebno končati, ker nikamor več ne peljejo, oz. so v slepi ulici in jih je boljše končati, kot pa vlagati čas in energijo v to. Ampak za to, da končaš z določenimi stvarmi, se jih moraš zavedati, oz. te mora nekdo opozoriti nanje, če jih sam slučajno prezreš.

p.s.: kot sem že zgoraj omenil – to je zgolj in samo moja percepcija odvisnosti, ki mogoče sploh nima nobene povezave z realnostjo!