Primer Vaskrsić in ogledalo medijem

Zadnje tedne je bila zgodba o deložaciji družine Vaskrsić naslovna tema naših medijev. Družino Vaskrsić naj bi deložirali zaradi zneska 124 eurov, ki so ga dolgovali že kar nekaj časa podjetju VO-KA.  Zgodba je z vpletenostjo medijev dobila epske razsežnosti in ni minil dal, da ne bi v časopisih brali člankov o tem primeru in da ne bi bila ta zgodba omenjena v poročilih. Vsi so se spraševali, kako se lahko zgodi kaj takšnega v pravni državi, kot je Slovenija.

No, šlo je tudi dlje, družina Vaskrsić je protestirala pred parlamentom, podporo so ji ponudili člani organizacije 15O in v bistvu je bila vsak kridva na sodnici, ki je odredila deložacijo in prodajo njihove nepremičnine. Mediji so precej dobro podpirali ta dogodek in mimo nas je šla v tem času kakšna precej bolj pomembna stvar, kot je ta deložacija.

Danes se je zgodila deložacija in mediji so zopet poročali o tem primeru, ki se je dotaknil marsikaterega državljana Slovenije in ki je sočustvoval z njimi – ker je država tako nefer, da dovoljuje, da se takšne stvari dogajajo v Sloveniji, da rubijo hišo zaradi zneska 124 eurov! No, zgodba je mogoče “malce” drugačna kot so nam jo naslikali mediji – ki jim seveda vse verjamemo in le redki so bili tisti, ki so v bistvu podpirali to dejanje deložacije in predvsem, ki so se dejansko vprašali zakaj je do tega primera in na takšen način sploh lahko prišlo. Za razjasnitev zgodbe ni namreč dovolj samo ena stran, ampak je potrebno pogledati celotno zadevo iz malce druge perspektive.

Danes je ministrstvo za pravosodje in javno upravo objavilo dokument, kako so potekale stvari v tem primeru in celotna slika je precej drugačna – pdf dokument o zadevi Vaskrsić. Celotna zgodba sega v leto 2007, ko ni bil plačan račun z zapadlostjo 5.1.2008. Majhen znesek, vendar v tem primeru je bilo izmikanje “oškodovancev” precej dobro, tako da je celoten postopek še vedno potekal. Izgovori, da je bil v času, ko bi bilo potrebno plačilo računa v znesku 124 eurov, njegov oče na smrtni postelji so sicer dobri, ampak ali je to res lahko dejanski razlog, da nekdo ne plača računa? Ne.

Vmes je proti “oškodovancu” potekalo še par različnih postopkov, s precej podobno zadevo, ampak to je bilo nepomembno za poročanje medijev, kajti v končni fazi so nam prikazali, da je to boj malega človeka z Goljatom. In če v treh letih ni bilo moč plačati računa, potem je tukaj nekaj hudo narobe. Verjetno ni nihče pomislil na to, da se bo res zgodilo kaj. Pa vendar se je zgodilo. V dokumentu je točno zapisan redosled dogodkov, ki so bili dejansko pomembni, pa vendar jih ni nihče ravno na veliko omenjal, oz. razmišljal o njih in kako je bil postopek pravilno voden.

Torej v bistvu tukaj ni padla pravna država, ampak je šlo zgolj za izigravanje pravne države in posledično je iz tega nastala ta zgodba, ki smo jo bili priča v medijih. Pač mediji znajo manipulirati z informacijami in jih prikazati ravno tako, da naredijo iz kriva pravo žrtveno jagnje. In ljudje jim še vedno vse sveto verjamejo,

Včasih je potrebno zgodbo pogledati iz druge perspektive in ne iz takšne, kot nam jo zapakirajo mediji. Ampak je težko, ker ostali deležniki nimamo dostopa do vseh teh informacij, predvsem pa se ne ukvarjamo s stvarmi, ki se nam ne zdijo pomembne za naše življenje.

Verjamem, da je hudo, če se ti zgodi to, kar se je zgodilo družini Vaskrsić in verjamem, da ni prijetno biti na njihovem mestu, vendar obstajajo določena pravila življenja, ki se jih moramo držati in ne moremo spreminjati stvari, ker se nam zdijo tako boljše in ker imamo mi občutek, da se nam ne bo nič zgodilo. Medijem pa en nasvet – poskusite gledati na stvari iz drugačne perspektive kot samo iz tega vidika kako narediti celotno zadevo čim bolj teatralično in čim bolj aferaško. Kar v dotičnem primeru dokazuje tudi dokument ministrstva!!

  1. Edino kar je pri vsej zadevi sporno je to, da s velikih rib ne zakači ampak se jih pusti brez globe. Aja, pardon, Zidarja so za oglobili s 100€. Zato tak rompopmom v javnosti, ker je jasno da je Vakrsić dolžan mogoče 100.000€, bavčarji, hilde in podobni pa so dolžni na stotine miljone pa se jim ne zgodi popolnoma nič…

  2. @Boštjan “Edino kar je pri vsej zadevi sporno…”? Ne, jaz pa mislim da ta drugi primer (Zidar), ki ga omenjaš, s tem primerom (deložacija) v bistvu nima veliko skupnega. Skratka če je tisto drugo narobe, to ni “pri tej zadevi”, štekaš? Veš koliko rubežev se vsak dan zgodi v Sloveniji? Koliko ljudi se je poiskušalo izogniti plačilu, a ko so na koncu sebe zaj*** so to pač lepo požli (in upajmo vzeli kot lekcijo; jaz na primer sem :D).
    To ti je jaka logika: če se je nekaj velikim ribam uspelo izogniti sojenju (morda ni dovolj trdnih dokazov? sicer pa tako proti Zidarju kot proti Tovšakovi potekajo postopki na sodišču, le končali se niso!), potem lahko vsi delamo kar hočemo (beri: kršimo zakon), pa se nam nič ne bi smelo zgoditi?

  3. Če si dolžn, sploh ni debate, da moreš plačat – tako ali drugače. Ampak da ti za 100 pa še neki EUR zarubijo bajto, to je pa čista **PIIIIIIP**. Da niso našl rubežnih predmetov? Takih bučnc že dolg ne … vsak ma v bajti kuhno, vsak ma kopalnico, vsak ma … Lahko prodaš štedilnik, pečico, hladilnik, če je treba, lahk cekret odšraufaš, pa boš dobu skor tulk. Tak da… to je največja bedarija, ki jo lahko reče rubežnik. Če nebi blo NIČ kakor pravi, potem nebi imel tudi zdaj kaj praznit!
    Še ko so mu zavrnal pritožbo, so napisal “da gre za majno terjatev, zato gola navedba o finančni stiski ne prepriča, da terjatve dolžnik ne bi mogel prostovoljno izpolniti; ” …….. in zato ne bo noben govoril, da ni bilo kaj rubit! In tu zadeva smrdi do neba! In za mene tud sodnica nima čistih poslov…

    1. Ti praviš da bi lahko rubili karkoli drugega. Kaj pa če bi on enostavno samo položnico plača? Jaz se strinjam s tem, da če ni plačal je izgubil vse pravice do tega kako bo upnik prišel do svojega plačila.

    2. Tako je! Že vhodna vrata v hišo so več vredna kot je bil dolžan.

  4. Mene sama deložacija v tem primeru ne moti. Moti me to, da zakon v postopku izterjave dopušča prodajo nepremičnine za neke minorne vrednosti. To, da se je taka hiša prodajala za 70.000€ ni pošteno.
    1. Prejšnjemu lastniku bi moralo ostati več denarja.
    2. Tisti, ki je to hišo kupil bo zelo zelo dobro zaslužil, ko jo bo prodal dalje. Nekateri od takih zadev zelo dobro živijo.

    Tukaj gre država, – in načelo, da ima upnik prednost -, predaleč.

  5. Dejte si prebrat zakon o izvršbi in sorodne dokumente. Rubežnik ne sme rubit predmetov, ki jih potrebuješ za življenje – pečice, umivalnika, hladilnika, štedilnika, stranišča, kadi, ipd. Rubi se predmete, ki se smatrajo za ‘luksuz’ in se lahko z njimi iztrži dolg. V veliki večini so taki predmeti stari in nič vredni, ali sorodniki na istem naslovu uveljavljajo pravico tretjega – da je to njihovo, ali pa jih ljudje (rubež je napovedan) prej odnesejo iz stanovanja. Sploh kadar se želijo izogniti rubežu oziroma plačilu. Je pa res da je naša zakonodaja po zadnji noveli bolj naklonjena upnikom, ker drugače se ljudje do onemoglosti izogibajo plačilu svojih obveznosti in izigravajo vse po vrsti. Niso stvari vedno tako črno-bele. Dejansko večino prisili v plačilo samo predlog za rubež nepremičnine. Kar je žalostno.

    1. Sej ravno to je to …. po zakonu ti ne smejo vzet tega “kar rabiš za življenje” – pečica, štedilnik, ……… lahko pa ti vzamejo kr celo bajto – te pa ne rabiš za živet!! Jap, definitivno NAROBE SVET!

  6. Noone, mislim da se v štirih letih poleg 124 evrov nabere kar precej obresti in raznih stroškov. Sicer je imel pa Vaskrsić dovolj časa, da sam predlaga drug(e) predmet(e) za izvržbo, a se je očitno raje odločil za vlogo mučenika.

  7. men se zdi, da so tile hoteli mal nekoga okrog prnest in težit dokler se ne bi upnik naveličal in pustil vse skupaj. Poznam še kar nekaj podobnih. Pravilno postopanje sodnice, se mi zdi, čeprav nisem podrobno seznanjen s primerom. Mislim, da so imeli dovolj časa za plačilo…

  8. Dolžnik bi o tem lahko razmislil prej. Njegova napaka če ni plačal in ne napaka države. Zakon pa tako ali tako noben ni popoln…

  9. Uh, zakonodaja je zanič. 2x.

    1. ker nima instrumenta izterjave 124 € oz. se ljudem sladko j**** ker so prepričani, da jim nihče nič ne more
    2. ker dopusti izterjave v nesorazmerju z dolgom.

    Kdor ima “daljšega” pač doseže svoje. Divji zahod, zdrava pamet pa še ni prišla.

  10. Če kaj je, to dokaz, da “pravna država” deluje. In zelo počasi, 5 let, je trajalo vse skupaj! Koliko davkoplačevalskega denarja je bilo porabljenega za ta postopek? Kdo to plača? Naj bo vesel, da ni se kaj dolžan državi ostal za svojo napuhlo ignoranco!
    Škoda za otroke, ni pa ne prvič ne zadnjič, da so starši zajebali lastne otroke s svojo puhoglavostjo. Za karkoli se je in se bo zgodilo lahko krivi samo sebe.

  11. morda ste spregledali 2. tocko v dokumentu:
    “- 2. Nadaljnje izvršilno dejanje je izvršitelj opravil 29. 4. 2010, ko je ob navzocnosti
    dolnikove ene pregledal prostore v mansardi stanovanjske hiše (dolnikovo stanovanje). ”

    Rubili so samo v mansardi cele hise kot pise je to “dolnikovo stanovanje”, prodali so pa mu celo hiso. Pa se naprej:

    “Dovoljena so bila naslednja sredstva izvršbe:
    rube place dolnika, rube dobroimetja dolnika na racunu pri organizaciji za placilni promet,
    rube premicnega premoenja dolnika in rube nepremicnine (sporne hiše). ”

    ..se odlocijo za skrajno moznost. In potem ko se tisti drugi vecji dolg poplaca iz “iz denarnih sredstev dolnika
    pri banki”, se ta 124€ nadaljuje z drazbo hise.

    in
    “- Dne 19. 10. 2010 je sodišce v zadevi VL 74263/2009 prejelo predlog upnika za izvršbo na dobroimetje dolnika na bancnem racunu, 26. 10. 2010 pa tudi predlog za rube njegovega osebnega dohodka.
    – 8. Dne 18. 11. 2010 je bila izvedena druga javna draba, ..”

    Torej, drzava se je zaradi svoje nesposobnosti takoj, max v 3 mesecih, izterjati 124€, zatekla k 4 leta dolgem birokratskem postopku in prodala hiso. Pri celi stvari nima veze ali je ta dolznik goljuf in lopov.

Komentarji so zaprti.