20.6. je Opel Astra GTC dobila svoje novo bivališče. Malce več kot dva meseca kasneje, je taista Astra varno prevozila prvih 10.000 kilometrov. Za nekoga malo, za nekoga malce več. Po dveh mesecih lahko mirno rečem, da je bil ta nakup vozila zelo dober – če ne upoštevam “porodnih krčev” in zapletov pri kupovanju vozila.

V prvih 10.000 kilometrih je povprečna poraba 1.7 dizel mlinčka natanko 6,1l/100km (po računalniku v avtu), oz. je šlo za gorivo v tem času 871,96 eurov (ali sem tole pravilno izračunal?). Vozilo je zelo prijetno in udobno za vožnjo, vendar je par stvari, ki me motijo:

  • vozilo ima “avtomatske” luči, ki same preklapljajo med kratimi in dolgimi, kot se tudi avtomatsko prižigajo – v tunelih se lučke prižgejo po kakšni sekundi, ki že voziš v tunelu, oz. ponoči na ovinkasti cesti včasih preklopijo iz dolgih na kratke zelo počasi! Vem, obstaja ročna kontrola, ampak če je že ta “feature”, potem naj deluje!
  • ker sem očitno bil varčen in nisem kupil zadnjih led luči, je problem pri dnevni vožnji, ko so spredaj prižgane “ene lučke”, zadaj pa nič ne gori. Sicer mi je tole precej sporno in nesmiselno, ampak tako kot za naslednjo alinejo, bom moral it na servis
  • bluetooth prostoročno telefoniranje – ker sem naročil večji zaslon, oz. radio v vozilu, do sedaj še nisem ugotovil, kako se prižge prostoročno telefoniranje. V bistvu te funkcionalnosti niti ne potrebujem, ker skoraj nič več ne telefoniram. Ampak vseeno bo treba enkrat it na servis, da mi to razložijo.
  • tuljenje v vozilu – vse piska – nikoli več vozila s senzorji (ja, lahko jih izklopim), ki piska ko manevriraš na parkingu. Če sem lahko živel brez tega dolgih 18 let, bi verjetno tudi še sedaj. Predvsem pa pogrešam funkcijo, s katero ugasnem piskanje, če se ne “pripasam” v vozilu
  • avtomatska ročna zavora, ki za par sekund zadrži vozilo, da ne pobegne nazaj. Odlična stvar, vendar včasih zelo moteča – sploh ko se gre za par centimetrov naprej in nazaj in moraš čakati, da zavora sama po sebi popusti, ker če bi dodal gas, se mogoče ne bi končalo najboljše

Saj bo dovolj, kajne. V bistvu so te moteče stvari dokaj velik odraz mojega poznavanja avtomobilizma – priznam, zame je avto zgolj in samo prevozno sredstvo iz točke A do točke B. In nikoli nisem imel fetiša, oz. sploh interesa vedeti vsega o avtomobilu. In to se pozna tudi ko kupujem vozilu, oz. ko ugotovim, da niti ne vem kaj vse sem naročil. Ampak takrat se mi je vse “zihr” zdelo pomembno. No, da ne bom lagal – pomembna mi je poraba vozila, kajti pri precej prevoženih kilometrih je to precej pomemben dejavnik!