Kava na zalogo – plačaš dve kavi, eno pustiš neznancu

Zadnje tedne je Slovenijo obnorela nova ideja – kava na zalogo (Caffѐ sospeso, ang. Suspended Coffee). Ideja se ni rodila pri nas, ampak v Italiji! Princip je zelo preprost. V lokalu plačaš dve kavi, eno pustiš “na zalogi” neznancu, ki spije kavo?!? Woot! Ko sem prvič videl to idejo, se mi je zdela povsem simpatična, ampak zakaj hudiča bi nekomu plačeval kavico – če ima od tega korist samo gostinec, ki zaračuna dve kavi. In sem začel razmišljati – jeap, obstajajo trenutki, ko se tudi pri meni zgodi takšen proces.

Če pridem jaz v lokal, kjer ponujajo to opcijo in plačam dve kavi, se mi zastavi par vprašanj:

  • kdo je upravicen do kavice na zalogo – ali obstaja lista ljudi, ki jim je ta kavica na voljo?
  • kako se preverja verodostojnost – da si nekdo res sam ne more plačati kave?
  • kako ves, koliko kavic je kje na voljo, oz. koliko jih je “na zalogi”?
  • kateri lokali so tisti, ki ponujajo to možnost?
  • kako naj verjamem, da bo kavo res dobil nekdo, ki si je ne more sam plačati in ne bo to samo dodaten zaslužek gostinca, ki je prvi implementiral to idejo?

Ok. Če pogledam iz druge strani. Ideja ima potencial, če bi se širila naprej, tako, kot so padali predlogi danes zjutraj na Twitterju:

Ampak po drugi strani. Ljudje, ki potrebujejo pomoč, ne bodo šli v lokal na kavico – čeprav jo bodo dobili zastonj, saj je kava absolutno predraga. Namesto tega, bi si verjetno marsikdo od teh neznancev, želel, da dobi rajši denar, ali pa hrano. Oz. če pogledam situacijo, ki je v Ljubljani – ti, ki prodajajo Kralje ulice in bivakirajo pred parkomati in žicajo za denar – zaslužijo precej več, kot pa jaz uspem zaslužiti v celem mesecu. Par prijaznih besed in vsak pusti 50 centov, ali cel euro. In pri fluktuaciji ljudi, ki so enormne, so tudi enormne količine denarja. Če nimate drobiža za 50 eurov, vam bodo zmenjali to za kovance – brez problema.

Ideja o kavi na zalogo je fajn, ampak bojim se, da ne bo nikoli zaživela, ker ljudje ki nimajo za kavico ne bodo šli v lokal, ki bo to ponujal. In kot drugič, zato ker ima v bistvu v končni fazi korist gostinec, ki se mu bo zdelo še boljše, če ne bo nihče spil kav, ki so na zalogo – nekega pametnega sistema nadzora pa ne bo nikoli in je nesmiseln.

Oz. drugače povedano – gostinci bi lahko takšnim ljudem, ki nimajo denarja, samo ponudili kavico zastonj! Njihove marže, oz. cene so dovolj visoke, da se jim 5, ali pa 10 kavic dnevno ne bo poznalo!!

Facebook – Kava na zalogo
Lokacije, kjer se dobi Kava na zalogo:

  • Kavarna Mozaik, Trg komandanta Staneta 8, Ljubljana – Šiška
  • Pizzeria Piramida, Celovška cesta 55, Ljubljana
  • Kljukec bar, Krekov trg 8, Ljubljana
  • Kantina Žižola, Tartinijev trg 10, Piran

kava_na_zalogo

  1. Zadnje tedne je Slovenijo obnorela nova ideja – kava na zalogo … ponujajo jo že v štirih obskurnih lokalih. #fail.

      1. mogoce se enkrat preberes zapis.. pa ti bo jasno, da si mimosunil :) nic hudega, se zgodi :)

        1. Mirkov komentar pove vse. Ni cel tekst senzacionalističen (niti blizu tistim, ko pišeš o politiki), izpade pa zaradi senzacionalističnega uvoda in seznama lokalov, precej neposrečen. Ampak bolje to kot kopiranje novic.

  2. Roni, tukaj se mi zdi tvoje razmišljanje nekoliko plitko. Namreč, vsi imamo doma kavico, pa gremo vseeno radi “na kavico” tudi v bife. Po mojem mnenju gre pri takšni kavici namreč za drugačen pomen – za socializacijo, za občutek, da se lahko v miru vsedeš nekje, srkaš kavico, gledaš ljudi, ki se sprehajajo mimo in s kom mogoče poklepetaš… Če ne bi bilo tako, bi vsi tisto kavico spili doma, gostiln sploh ne bi bilo.
    Kdo je upravičen do kavice – Roni, če ne ve gostilničar bolj, kdo si lahko kaj privošči, kot pa ena uslužbenka na RK ali Karitasu… Veš tisto, ko se dostikrat komentira, kako se ta in ta z mercedesom vozi okrog, vrtca za otroke pa mu ni treba plačat, ker, baje, nima? No, to lahko naflanca “organe” gotovo pa nobeno kelnerco. Tako, da, osebno v tem primeru bolj zaupam “kavici na zalogo” kot pa nekemu Rdečemu križu, ki najprej plača svoje zaposlene, najemnino za svoje pisarne vse obratne in druge stroške svojega poslovanja, če pa kaj ostane, se pa porabi za pomoči potrebnim.
    Da bi dal gostilničar kavico, hm, si predstavljam, da bi šlo nekako tako : “Ej ti, kelner, boš mi pa ja dal eno kavico na hišo, dons nimam!” Hm….
    No, v glavnem, ideja ni popolna, osebno pa se mi zdi boljša, od marsikatere druge.

    1. jaz problem vidim v tem, da ljudje, ki se jih tukaj targetira ne hodijo v lokale.. namrec ce nimas nicesar, potem ne gres v lokal.. in ce gre tole za brezdomce, oni potrebujejo kaj drugega..

      ze tako so ljudje izobceni, ker nimajo nicesar.. in vecina jih ne bo nikoli prosila za karkoli.. ker imajo svoj ponos..

      ampak to je moje mnenje

      1. Res, da ti ljudje ne hodijo v lokale na kavice, če dobi nekdo denar si kupi verjetno hrano, alkohol …kave pa ne verjamem, da si jo lahko sploh kdaj privošči, kaj šele v lokalu! In po navadi imajo ti ljudje časa na pretek in verjamem, da jim je bolj prijetno posedeti 20 minut v nekem lokalu za mizo ..preberejo morda kakšen časopis in se socializirajo …čutijo, da niso sami, da je nekdo, ki jim je kupil kavo naredil nekaj lepega zanga …da mu poživi dan. Sploh pa nikjer ne piše, da so ti ljudje samo brezdomci! To so ljudje, ki imajo službe ali ne, v glavnem so preskrbljeni z osnovnimi potrebščinami ..a še vseeno nimajo denarja za kavo v nekem lokalu, saj je cela država v krizi! In ja rabijo hrano, oblačila lalala nihče ne prepričuje, da začnete zbirati to na zalogo!

  3. pr slovencelnih to ne laufa potrjuje tudi had :)
    zadnje čase se mi zdi da si skeptičen do vseh idej, ki niso tvoje ali pa od levice.

  4. meni ta ideja diši po eni vrsti socialnega podjetništva, ki se tudi začne z malenkostmi ali bolje rečeno z malim. Socialno noto v tem primeru ima gotovo druženje, gostinci bi pa namesto tistih (nepopitih kavic) morda dali plačano krajše delo tistemu, ki ima čas (in ni brezdomec) za recimo uredit okolico lokala, odnest smeti ali prinest nabavljeno, ipd. Časovno bi to zneslo približno toliko časa kot traja kofetkanje s časopisom vred. In ja, ideja je dejansko uporabna tudi za druge sorte lokalov, verjetno bi jo zaradi minimalizma (minimalnih profitov) gladko spregledala tudi ablast.

  5. Zlorabiti se da vsak sistem (pomoči), v to ne dvomim. Bi pa vseeno raje počakal kakih šest mesecev do enega leta, preden bi zavrgel tole idejo. Saj se bo hitro videlo kdo gre na tako kavo kljub temu, da bi si jo lahko plačal in kateri gostinec je na ta račun prenovil teraso.

  6. Ideja je baje stara ca. 100 let, je torej iz nekega drugega časa, socialnega in kulturnega okolja:
    http://en.wikipedia.org/wiki/Caff%C3%A8_sospeso

    Mišljeno je bilo torej tako, da je en delavec, ki je bil tisti dan bolj pri denarju, častil tistega za njim, ki je bil takrat manj pri denarju.

    Nikakor pa ni bilo mišljeno, da bi hohštaplerji revežem špendirali 5x preplačane kavice v nobel kafejih.

    Socializacija? Druženje? Ja, s kom pa?

    V glavnem, če boste pri sosednjih mizah opazili nekoga, ki bo naročil kavo na zalogo enako pogosto, kot boste opazili nekoga, da jo je plačal, potem se pač motim.
    V nasprotnem primeru pa gre res za davek na neumnost.

    In za jasen signal, da se da cene kave brez problema še dodatno naviti.

    Bodite raje malo manj fancy in zavrti, pa kdaj dejansko kakšno na pol poznano živo dušo povabite na kavo in klepet. Morda celo svojega sodelavca / sodelavko, s katero v nekaj letih morda še nikoli niste spregovorili besede (razen morda živjo).

  7. Za tiste, ki si morda ne predstavljate, kako je to potekalo pred 80 – 100 leti.

    Delavci so bili tedaj mezdni fizični delavci, večinoma najeti in plačani dnevno.
    Zjutraj so se postavili v vrsto in delovodja je po navodilih lastnika kamnoloma, rudnika ali manufakture izbral število delavcev, kolikor jih je tisti dan potreboval, pri tem pa je seveda gledal na mladost, zdravje, moč, prehranjenost…
    Ostali pa so odšli domov ali v naslednjo vrsto brez ficka v žepu.

    Pajzelni pa so dejansko bile njihove dnevne sobe, zato jih je bilo enormno veliko.
    Recimo v Trbovljah so bile skoraj za vsakim vogalom.

    Namreč stanovanja so bila zelo majhna, družine številne, zato so se moški družili in pogovarjali v beznicah, otroci in žene pa na dvoriščih in cestah.

    Sicer pa, glede na rast “samostojnih” prekernih zaposlitev (in na slovenski nepremičninski trg) se počasi a zanesljivo vračamo v tisti čas.

    Vključno s potrebo po miloščini (pardon, dobrodelnosti).

Komentarji so zaprti.