Čigava zgodovina je prava zgodovina?

V soboto smo praznovali Dan boja proti okupatorju, ki se je nekoč imenoval Dan osvobodilne fronte. Temeljne točke, ki so jih zapisali udeleženci so pomenile začetek borbe za osvoboditev in združitev vseh Slovencev. V mladosti smo se v šoli učili o tem, prav tako sem slišal cel kup zgodbic na to temo in vedno sem verjel, da se zgodovine ne da spreminjati za nazaj.

No, v Sloveniji je tudi to mogoče in ni šment, da ne bi nekateri to poskušali že od same osamosvojitve Slovenije. Tudi v soboto je bil takšen primer, ko sem na Twitterju dobil opozorilo, da temu ni povsem tako – da je bila to najprej protiimperialistična fronta, ki se je borila proti zahodnim velesilam..



Zgodovinar Bojan Godeša, z Inštituta za novejšo zgodovino, je povedal tole (vir)

OF se je najprej imenovala Protiimperalistična fronta, po napadu na SZ pa se je preimenovala v OF. Očitki so, da že samo ime Protiimperialistična fronta nakazuje, da so ost organizacije najprej ni bila usmerjena zoper Hitlerjevo Nemčijo, ki je bila takrat v zavezništvu s SZ, ampak proti “imperialističnima” Veliki Britaniji in Franciji. Kaj menite vi?

Že na začetku je treba stvari malce popraviti. Zadnje raziskave, ki sem jih opravil, kažejo, da so na ustanovnem sestanku, tako namreč priča letak Centralnega komiteja (CK) KPS s konca aprila 1941, najprej govorili o Osvobodilni fronti Slovenskega naroda in šele naknadno se je pojavlja v nekem dokumentu izraz Protiimperialistična fronta (PIF).

Moja razlaga je, da so nekateri vodilni (morda Edvard Kardelj) s tem skušali uskladiti naravo organizacije s trenutnimi mednarodnimi razmerami, ki jih je še zmeraj obvladoval pakt Hitler –Stalin. Kljub veljavnosti tega pakta pa je bila vsaj od omenjene konference jeseni 1940 KPS oz. KPJ odločno protiosno usmerjena.

Tako lahko rečemo, da je bila organizacija vse od ustanovnega sestanka protiokupatorsko tj. protiosno usmerjena, a hkrati pa tudi še proti Britancem. To je treba poudariti. To se spremeni šele po napadu nacistične Nemčije na SZ, ko odpade protiangleška ost in se organizacija ponovno preimenuje v OF ter pozove na oboroženi odpor proti okupatorju.

Primer, kako Tino Mamić, publicist (kolumnist na Planet Siol.net) in novi predsednik Združenja novinarjev in publicistov vidi 27. april in zakaj on na ta dan ne bo razobesil zastave (vir):

Težava 27. aprila ni v različnem gledanju na drugo svetovno vojno. Težava 27. aprila je, da ne gre za vseslovenski praznik, ampak za praznik samo dela Slovencev. Pa čeprav večinskega. Ne spuščamo se v vsebino, kaj se je na ta dan zgodilo. Gre za dan, ki ga več 100.000 ljudi v naši državi vidi kot nacionalno tragedijo. Tudi če živijo v povsem napačnih predstavah, je to njihovo legitimno mnenje, ki ga morajo upoštevati tudi tisti, ki jim 27. april pomeni svetinjo.

Ja. Zopet nekdo, ki bi rad po svoje spreminjal zgodovino in vse to razloži na takšni floskuli, da človek ne ve točno ali bi se smejal ali jokal. Namreč, po njegovo – 1. maj je praznik dela. Glede na to, da je 100.000 in več Slovencev brez službe, bi moral ta praznik biti ali ukinjen ali pa na kakšen drug dan – če se publicist že spušča v takšna izhodišča.

Ne vem, niti ne štekam, zakaj bi bilo treba deliti ljudi v Sloveniji na takšen način. Zakaj bi morali vsako leto znova spreminjati zgodovino – verjetno se v osnovnih šolah več ne učijo o Osvobodilni fronti in 2. svetovni vojni, ampak se poudarja zgolj dejanja, ki so se zgodila v Sloveniji???

Tako kratko zgodovino imamo, pa vendar še to želijo nekateri povsem izmaličiti in jo napisati povsem po svoje! Smrt fašizmu – svoboda narodu!

pogled-v-nebo-03.jpg

  1. Naša (slovenska) zgodovina je prava zgodovina in to stalno na novo izumljanje in interpretiranje je pač del naše zgodovine.

Komentarji so zaprti.