Ko me je kontaktiral Miha Rejc, da bi šla na eno pijačo v okviru akcije #DSDriver, sem bil navdušen. Miho poznam že vsaj osem let, saj smo sodelovali skupaj pri parih projektih. Njegov CV je precej pester in zanimiv: zaposlen je bil v Mimovrste, sodeloval pri Blogoroli, pisal blog Obuti Maček, začel z video oddajami Kuhinja za samske, še preden je kuhanje postalo nacionalni šport, sodeloval pri Koornku, postavil SiTweet,… Lahko bi našteval in našteval. Vendar Miha ne živi samo v internetnem svetu, ampak ustvarja tudi izven njega. Odličen športnik, ki pa nima sreče s poškodbami, v zadnjem času pa navdušen potapljač, ki vsak trenutek svojega časa izkoristi za čas pod vodo.

Seveda sva se na pijačo in pogovor odpravila nekam v bližino jezera – izbral sem Zbilje. Ker Miha vozi zadnja leta Citroen C4, je seveda najprej preveril razlike med svojim vozilom in Citroenom DS4. Ne samo v notranjosti, kajti to vozilo ima vso mogočo opremo (dizel, s 160 konji) – meni najljubša je funkcija masaže hrbta, ki sem jo odkril povsem po naključju, ampak tudi v legi na cesti se razlikuje. In če je nekdaj veljajo, da so Citroenova vozila mehka in dokaj nestabilna na cesti, za DS4 to ne velja niti najmanj! Ampak nazaj k Mihi.

Miha prihaja iz Bleda in se zaveda, da to, da imajo jezero, lepo okolico in da turisti sami pridejo na obisk k njim, ni povsem dovolj. Razmišlja precej širše in nekako tako, kot on razmišlja, bi morali razmišljati tudi “veljaki” v občini. Turisti pridejo na Bled, preživijo dan, plačajo parkirnino, mogoče otroku kupijo sladoled in odidejo. Bledu manjka tisti del, ki ga je Miha odkril v tujini – ko ti na vsakem koraku poskušajo nekaj prodati. In to se da storiti tudi na povsem nevsiljiv način, pa vendar pri številu obiskovalcev, ki med vikendi zasedejo mesto, so to zelo velike številke. Ko sva tako “brainstormala”, sva ugotovila, da če bi postavili “štante” na kilometer razdalje okoli jezera in na njih prodajali vodo, sladoled, al pa šilce žganja, bi se ljudje ustavljali in rade volje segli v denarnico. Podobno, kot turisti kupujejo slike, ki jih nariše umetnik pod Vilo in ima vseskozi promet. Ravno takšna samoiniciativnost nam manjka.

Ko sva bila že pri samem turizmu, je Miha povedal zelo zanimivo zgodbo o školjkah – trikotničarkah, ki so v Blejskem jezeru in so zelo invazivne in bi lahko v določenem obdobju povzročila škodo drugim vrstam. S potapljači iz društva so tako več dni čistili morsko dno. V tujini je to odlično plačano delo in obstajajo naprave, ki pri tem pomagajo. Pri nas se to dela prostovljni in ročno in preden so se lotili tega projekta, so morali dejansko izumiti napravo v katero jih bodo shranjevali in jih potem tudi odstranili. Da bi bila zagata še večja, potapljači na Blejskem jezeru ne smejo uporabljati čolna na bencinski pogon, s katerim bi bilo njihovo delo bolj preprosto in predvsem hitrejše.

In ko sva bila že pri turizmu, sva načela debato o “destination marketingu”, ki ga pri nas oba pogrešava. Pri nas je turizem večinoma namenjen starejšim ljudem – ljudem, ki so nekaj dosegli v življenju, ki imajo standard in ki si privoščijo počitnice. Vse premalo pa se razmišlja o tem, da je potrebno vzgajati mlajše generacije – generacije, ki bodo čez leta uspešne in na vodilnih mestih in bodo imele denar za počitnikovanje. In če zgradiš odnos z njimi v mladosti, tako da jim ponudiš ugodne počitnice in doživetja, potem še obstaja upanje za turizem pri nas. Če bomo samo iskali starejše goste, ki jih mogoče drugo leto več ne bo, potem takšen turizem ne bo preživel na dolgi rok.

Najbolj zanimiv se mi je zdel Mihov predlog:
Zakaj ne bi iz Blejskega gradu naredili spust po jeklenici na drugo stran otoka! Spust bi bil precej dolg in adrenalinski navdušenci bi videli Bled iz zraka. Cene takšnih spustov so nekje okoli 50 eurov in toliko so tudi turisti pripravljeni dati za spust s hitrostjo višjo od 50km/h!

Ideja je odlična, vendar bi se verjetno zapletlo pri vseh dovoljenjih, kot se ponavadi zaplete pri zanimivih projektih, ki bi se lahko zgodili v Bledu, vendar na koncu pristanejo v predalu, ker imajo različni ljudje različne interese in precej rajši gledajo sami nase.

Ker pa Miha prihaja iz sveta internetov, sva se dotaknila tudi tega področja – nisva se pogovarjal zgolj o turizmu. Miha je precej analitičen človek. Rad ima številke, s katerimi se lažje odloča. Ker me je vedno zanimalo, ali katero podjetje v Sloveniji dejansko meri učinke Facebook oglaševanja in to ne meri zgolj v “engagementu”, mi je zaupal, da so v Mimovrste imeli povsem natančne metrike in izpiljene metode s katerimi so spremljali kaj se dogaja s kakšno objavo, kako ljudje reagirajo na različne oglase, predvsem pa so točno vedeli, da jim vsak vložen cent v oglaševanje, prinese točno določen dobiček. Ker je bil Miha še malce bolj analitičen je delal celo raziskavo kako vreme vpliva na nakupne navade Slovencev. Rezultati so me presenetili – kljub lepemu vremenu Slovenci vseeno iščemo stvari, ki bi jih kupili, le da se čas iskanja spremeni. Ob grdem, turobnem vremenu pa zapravimo precej več – in v Mimovrste so temu primerno tudi oglaševali.

In iz podobnega razloga je nastal tudi Sitweet, s katerim smo v Sloveniji dobili podatke o število domačih Twitter uporabnikov in o tem, kaj se dogaja z objavami. Obstajala je celo lestvica, za katero smo se nekaj časa borili. Ampak Miha se stvari dokaj hitro naveliča in najde nove izzive in tako sta z Matijo čez noč ugasnila servis in šla vsak svojim zmagam naproti.

Skoraj tri urni pogovor je minil hudo hitro in idej, kaj bi se dalo narediti, oz. kaj nam manjka v Sloveniji je bilo cel kup. Mogoče, enkrat kmalu, celo vidite, oz. boste brali o eni izmed idej, ki se nama je porodila in je več kot odlična. V dobri družbi je namreč precej preprosto priti do pravih idej, ki jih je potrebno potem samo še realizirati.

Ko sva se vsedla v Citroen DS4, je temperatura na zaslonu kazala 42 stopinj. Ampak klima je naredila svoje..

miha_rejc_citroen_ds4

miha_rejc_citroen_ds4_1

One Response to #DSdriver – Citroen DS4 – Miha Rejc

  1. Mike says:

    Nič ne pove, a je še na PopTV, ali pa so ga v šopku 100 honorarcev odslovili.

    Pa ful pri nekih hüdih projektih zraven … wunderkind. Bagola, pazi se.

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.