Jaz sem za šolske uniforme! Razlogov za to je veliko in jih bom razložil kasneje, vendar moram sedaj narediti uverturo v ta zapis. Vsak od nas se spomni časov, ko smo prvič prestopili “prag učenosti”. Mame so nas oblekle v najlepša oblačila, nam kupile nove šolske potrebščine in mi smo “uka željni” odšli v šolo. Prva malica in smo se popackali po “pražnjih” oblačilih, prvi odmor in smo si strgali nove kavbojke in domov prišli s povsem drugimi čevlji, kot smo jih imeli, ko smo odšli od doma. Takšni so moji spomini. Tega, da so nekateri prišli v šolo v trenirkah niti ne bom omenjal.

Zgodba se je vedno znova ponavljala in za šolo sem pač moral biti urejen in “zlikan”. Navade, ki me spremljajo še sedaj. V sedanjem času je vse več razlik med mladimi generacijami – nekateri starši so premožni in lahko svojim otrokom kupijo vse, kar si ti želijo. Drugi starši nimajo teh zmožnosti in v šolah se poznajo razlike med “kastami”. Mladi so s tem zaznamovani že zelo zgodaj. Veliko takšnih zgodb sem slišal od mami, ki je bila razredna učiteljica 2. razreda in ki je opažala vse večje razlike med učenci. Medtem ko so nekateri nosili Lacoste majice, drugi niso imeli niti za malico. Medtem ko so nekateri imeli najnovejše mobilne telefone, so drugi z začudenjem zrli v te njihove naprave. In v večini primerov so se slednji počutili manjvredne.

Zakaj bi bile meni všeč šolske uniforme?

  • ker ne bi bilo več razslojevanja med učenci v šolah
  • ker bi bil to precej manjši strošek za družino
  • ker bi učenci pokazali pripadnost šoli in ne znamkam, katere so za nekatere nedostopne
  • ker so uniforme preprosta rešitev za vse mlade, ki vsako jutro razmišljajo, kako bi se oblekli, da bi izstopali od drugih
  • ker bi v šoli postalo merilo spet znanje in ne to, kar nosiš

Če bi imel stroj, ki bi me vrnil nazaj v čas osnovne šole, si prav predstavljam pogled na sošolce, ki smo vsi v uniformah in kjer se ne vidi razlika že na prvi pogled. Jeap, otroci se med seboj ne bi več izključevali po oblačilih in znamkah. Predvsem pa bi se gradilo nekaj, na kar smo v času “tranzicije” že povsem pozabili – da so vsaj otroci lahko med seboj enaki. Pa čeprav samo v šolah in v času pouka. Vsaj toliko dostojanstva bi lahko imeli vsi.

Verjamem, da je v večjih mestih tega precej manj, ampak pogled na osnovne šole v malce bolj ruralnih območjih je drugačen. Družine, ki komaj krpajo mesec za mesecem so v precej nezavidljivem položaju, ko pride otrok domov in pove, da bi tudi on rad imel oblačila znamk, ker jih imajo njegovi sovrstniki. In ko starši poskušajo razložiti, da ni denarja, je to za odraščajočega otroka zelo težka situacija. Kamoli za starše.

Mogoče pa bi se lahko spet jasno in glasno začelo govoriti o šolskih uniformah tudi pri nas. V tujini, v nekaterih državah, ta praksa odlično deluje in otroci imajo vsaj enako mladost – v šolah.

kaj meniš? šolske uniforme – da, ali ne?

uniforma