Ko v petek, ob 14. uri dobiš klic z zelo preprostim vprašanje – ali bi želel za vikend voziti vozilo Mini Cooper Paceman S, veš, da je pred teboj zanimiv vikend. Nekako tako se je začel tudi moj vikend, oz. moje druženje z “veliko” beštijo, kot bi jo lahko poimenoval. No, začel se je malce drugače – namreč na obvoznici je bila nesreča in sem zamujal na prevzem vozila – ornk zamujal, vendar sem ga vseeno prevzel.
Pacemana sem videl na uradni predstavitvi in takrat je bila takšna gužva, da si nisem niti predstavljal kakšno vozilo bom vozil. Glede na to, da ga opisujejo kot – 3-door crossover SUV based on the Countryman crossover, me je dejansko malce presnetil. Pričakoval sem precej večje vozilo – tako pa se mi je zdel kot odrasla verzija Minija – ali pa Mini na stereoidih. Simpatičen od zunaj, z veliko elektronike znotraj, predvsem pa samo z dvema sedežema zadaj.
Paceman Cooper S se diči z 182 konjiči (turbina naredi svoje), ki jih je potrebno ornk futrati – vendar kljub nadvse težki nogi je bila povprečna poraba 8,4 l/100km. Kljub temu, da je vozilo dokaj visoko – za Minija, je bila stabilnost super, vendar pri višjih hitrostih in nizkih temperaturah, ki so bile ta vikend prisotne, so bile letne gume ne povsem najboljša izbira. Sploh, ko je bila cesta malce mokra, je lučka za “spodrsavanje” konstantno svetila. Dejstvo je, da je to vozilo na prvi pogled povsem neupadljivo (nima “luknje” na “havbi”, kot jo ima Mini S), vendar zadaj, z napisom S in dvojim izpuhom naredi svoje.
Vozilo samo pritegne pozornost in tudi vprašanja mimoidočih – najboljše je bilo, če zgleda tako visok ta Mini, ker so na njem 19 palčna platišča! Ko sem razložil, da to ni Mini, kot si ga predstavlja, ampak Paceman, je bil njegov zaključek čudovit – Spaceman je zakon!
Ostale galerije Minija: