Dragi Miklavž! Imam željo. Za naslednje leto. Letos je verjetno že prepozno, kajne? Zavedam se, da je letošnje leto, kot že mnogo let poprej, precej težko in naporno tudi zate. Imamo nizke plače in vsakodnevne podražitve. Imamo vlado, ki smo si jo “zaslužili”. Imamo demokracijo, pa vendar nismo slišani. Imamo več dobrin, kot smo jih imeli pred leti, pa vendar manj časa, da bi uživali v njih. Imamo vse in nimamo nič! Lahko bi našteval v nedogled.

Zadnje čase pogosto slišim, da se ne znam več smejati in da sem zadnje čase neznosen in da se z menoj ne da normalno komunicirati. Verjetno bo držlao, če to opazijo ljudje, ki so mi zelo blizu. Vendar se tudi zavedam, da ima vsak človek vzpone in padce. In če je preveč stvari na kupu, lahko nastane posledično tudi več padcev v enem trenutku.

In zato te, dragi Miklavž, prosim, da mi ti s svojimi parklji prineseš en velik nasmeh, s katerim bom spet postal to, kar sem bil nekoč. Hm.

jelka04

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.