Slap Savice sodi med najbolj znane slapove. Njegova višina je 79 metrov, voda pa je čudovite barve. Voda, ki priteka v Bohinjsko jezero prihaja iz slapu Savica in je v poletnem obdobju raj za turiste, ki trumoma sopihajo po stopnicah (jeap, do slapu Savica vodi večinoma betonska pot v obliki stopnic).
Seveda so pred vstopom v park postavili blagajno in turistom računajo 2,50 eura. Glede na to, da sem radovedne narave (ne, nisem škrt!) sem blagajnika vprašal čemu je to namenjeno. Urejanju, je bil njegov odgovor. Ok, razumem. Naravno okolje, TNP in vse ostalo. Ampak zakaj hudiča bi kdorkoli betoniral pot po naravi, da bi imeli turisti v natikačih lažji dostop do čudovitega razgleda?! No, ko je prišel z argumentom, da njegova mama mora plačati parking, kot gre v Klinični center v Ljubljani, sem bil rajši tiho in nisem nadaljeval pogovora z njim. Plačal sem znesek in odšel na 6 minutni sprehod do točke, kjer se ponuja čudovit razgled na slap.
Prijeten hlad, kljub temu, da je bilo v Bohinju več kot 25 stopinj, predvsem pa zelo malo turistov, zaradi pozne ure. Ampak razočaranje, ko sem se vračal nazaj je bilo večje – želel sem si pojesti ričet, ali kaj podobnega, vendar se kuhinja v gostilni pod slapom zapre že pred 17. uro in tako turist ostane brez hrane.
Ja. Slovenija ima čudovite danosti, vendar jih ne znamo izkoristiti. Imamo pa naravo, ki je skoraj zastonj in kar se zelo zavedajo turisti. In potem poslušamo jamranje, da so slabe sezone, da ni dovolj turistov in vse ostalo. Klinc, še sto let bo minilo, da bodo naši vrli vladarji ugotovili, da je potrebno turizem spraviti na drugačen nivo in turistom ni dovolj zgolj čudovita narava!!!
