Slovenija je pred parimi leti postala polnoletna. Država, ki je svojo neodvisnost razglasila leta 1991 ima, kot ga imajo vsi mladi, problem – Slovenija in njeni upravljavci ne najdejo identitete, ki bi jo morali komunicirati. Imamo državo, ki vsebuje besedo LOVE v imenu, komuniciramo pa slogan I Feel Slovenia, ki so ga ustvarili v agenciji Nuit leta 2006 in s katerim je bilo povezanih precej zapletov.
Verjetno se še kdo spomni nekih drugih časov, ko je bila Slovenija, moja dežela. Ko smo komunicirali Na sončni strani Alp in ko se spomnim oglasa iz tistega časa, mi gredo še vedno kocine na rokah pokonci. Čutil sem pripadnost. Znamka je pristala v rokah Spara in tam umira.
Dandanes se me naši simboli, vizualna komunikacija in vse ostalo ne dotakne več. Ravno nasprotno. Strinjam se s kolegom Gregorjem Žakljem, ki je za kolumno z naslovom Kreativno: Love zapisal:
Kje se je torej zataknilo nam? Po neki teoriji smo izbrali slovanske barve, ki jih ne znamo ponotranjiti. Na prireditvah, kjer se res pokaže naš nacionalni ponos – smo perpartes najbolj športni narod sveta – prevladujejo zelena, modra in bela barva v sicer precej smešnih krojih, a vendar smo se s temi barvami že davno veliko bolj zlili. Naš glavni simbol – grb, ki ima sicer dobro zgodbo, pa je žal za nekatere popolnoma neaplikativen, saj do danes očitno še ni nikomur uspelo narediti iz njega kar koli uporabnega. Vsaka ustanova lahko prosto po prešernu izbira elemente, vse od risov, rožic in druge navlake. A je res tako težko uporabiti klasični “chevron”-vzorec?
Zelo se strinjam z njim, pa verjetno se tudi stroka strinja, da bi lahko naredili precej boljše. Vmes smo imeli rešitev GigoDesigna, ki je povsem preprosta in simobilizira Triglav zgolj kot cikcak črto, vendar je zgolj grafična podoba organov državne uprave Republike Slovenije.
No, tudi poskusi so bili, da bi vse skupaj spremenili, vendar se ni veliko govorilo o tem, ampak “baje” so bili rezultati tako odlični, da se naši “odločevalci” niso upali odločiti za njih. Kreator jo je prodal drugi državi in uspel.
Če bi vas zdajle vprašal, kakše barve uporabljajo naši športniki? Kako so razporejene barve na zastavi? Kaj predstavljajo zvezde v grbu? Kaj je naš slogan? Kateri so spominki, ki jih turisti lahko kupijo v Sloveniji in predstavljajo Slovenijo?
Verjetno bi bili odgovori preprosti, kajne? Ampak na zadnje vprašanje pa dvomim, če bi lahko našli odgovor. No, tole spodaj so fotografije spominkov, ki jih lahko tujec kupi v Sloveniji. Hvala Gregor za te fotografije “kiča”, ki prikazujejo našo identiteto svetu. Za zbiratelje kiča so spodnji spominki #topshit. Verjetno so to ostanki zaloge iz leta 1994 in so kot takšni že rariteta. Škoda, ker dobi tujev občutek, da je pristal v prejšnjem tisočletju.
V Sloveniji imamo cel kup organizacij, ki zaposljujejo nebroj ljudi, ki se ukvarja s “promocijo, turizmom” in vsem ostalim, kar sodi zraven. Spirit, STO in kup ostalih agencij je, ki delajo nekaj zgolj za to, da delajo. Tako je v Sloveniji. Smo država, ki ne najde lastne identitete, predvsem pa se išče.
Imamo odlične strokovnjake, ki se ukvarjajo z brendingom. Imamo odlične oblikovalce, ki znajo narediti stvari in so uspešni tudi prek naših meja. Imamo ljudi, ki znajo izdelovati izdelke. Nimamo pa odločevalcev, ki bi imeli jajca in bi želeli dati Sloveniji identiteto, ki ji pritiče.
Čas je, da Slovenija dobi identiteto, ki bo brezčasna in na katero bomo Slovenci ponosni! Čas je, da se v Sloveniji začnemo ukvarjati tudi z lastno identiteto in zakoličimo temelje, na katere bomo ponosni še mnogo let. Če ne verjamemo, da so Slovenci sposobni tega, pa poiščimo zunanje strokovnjake, ki bodo vzpostavili te stvari.
Potem bom tudi sam se ustavil v kakšni od trgovin z domačimi spominki in kupil nekaj, na kar bom ponosen. Na Slovenijo bi morali biti ponosni vsi državljani in ne samo tisti, ki imajo korist od nje. In takšnih je preveč…
