Rad imam oglaševanje. Nikoli nisem bil del njega, vendar sem se vedno spogledoval z njim in užival v kreativnih idejah, ki so jih agencije preslikale na naše TV zaslone, billboarde, spletne oglase.. Vedno sem se navduševal nad ljudmi, ki delajo v kreativnih industrijah in si potihem želel, da bi lahko bil del te srenje. Vendar sem rajši opazoval stvari od zunaj in tako ohranil “out of the box” pogled na stvari in jih lahko mirno kritiziral.

Oglaševanje naj bi bilo seksi. Oglaševanje naj bi bilo kul. Oglaševanje naj bi bilo zabavno… Naj bi. Ja, nekoč je bilo tako. Vsi, ki ste gledali kultno serijo Mad Men veste o čem govorim. Ženske, alkohol, droge, naduti kreativni direktorji, oglaševanje brez zadržkov, predvsem pa svoboda pri svojem delu. Ja, to so bili zlati časi oglaševanja. Pri nas je bilo sicer drugače. Ni bilo tako “madmanovsko”, vendar ljudje, ki so v tistem obdobju delali v agencijah povedo zanimive zgodbe.

Srečo imam, da se srečujem z zanimivimi ljudmi iz oglaševanja. Ko se pogovarjamo o fluktuaciji ljudi med agencijami, o prevzemanju klientov, ki se dogajajo zadnje čase, predvsem pa o odnosih med klienti in agencijami, neplačilih, nategih in vsem, kar spada zraven.. Ne, oglaševanje ni več tako seksi, kot je bilo.

Naročniki so se spremenili. Hočejo več. Hočejo presežke. Za manj denarja. V bistvu skoraj zastonj, ker sicer bodo našli nekoga drugega in mu določili deadlajne, ki jih bo nemogoče doseči – edino v primeru, da bo celotna ekipa pregorela. In potem se bomo potrošniki spraševali zakaj gledalo “krneki” oglase? Kreativne ideje se ne rojevajo v sekundah, ampak je včasih potrebno vse skupaj prespati in potem pride do erupcije idej. Vendar ni časa za to. Instant oglaševanje, kot delo za tekočim trakom.

Kampanje, ki jih zadnje čase vidim na televiziji, ali pa na spletu so… Namenjene drugi ciljni publiki, kot sem jaz. Očitno. Ker jih ne štekam. Ker ne vem točno komu so namenjene, predvsem pa ker ne vem kaj komunicirajo. Ciljajo nekoga drugega, vendar tudi jaz vidim te oglase, ki jih ne štekam. Segmentirano oglaševanje je kul, ampak potem naj se izberejo tudi pravi kanalu. Dvomim, da mladi še vedno gledajo televizijo in da uporabniki digitalnih storitev čakajo na oglas na televiziji. Kje je izgubilo oglaševanje stik z realnostjo?

Nisem pristaš “prodajnih” akcij, še vedno sem zaljubljen v akcije Agencije 41, ki je dolgo let nazaj delala oglasne kampanje za Mobitel in še vedno verjamem, da so oglasi lahko seksi in privlačni. Da ni potrebno zmetati v en koš vse neumnosti tega sveta in jih potem predstaviti javnosti, ki ne šteka za kaj se gre v oglasu! In to isto potem “trolati” 360 stopinj naokrog – podpreti vse kanale, predvsem pa doseči vsakega potrošnika.

Kot sem zgoraj omenil – nisem del te srenje. Ne vem, ali je problem v naročnikih, ki si želijo takšnih idej in ki jih podpirajo ali pa je problem v agencijah, ki želijo narediti čisto vse, da bodo #topshit. Če bi si kdo vzel 5 minut časa in vprašal ljudi na cesti, kaj si mislijo o kakšnem oglasu, bi bil verjetno presenečen. Ne tako pozitivno, kot si verjetno marsikdo misli.

Ampak kdo bi si želel slišati resnico? Zakaj bi sploh kdo povedal resnico. Cesarjeva nova oblačila, kajne? In kdo bi svojemu klientu rekel, da se ne strinja z njim, ko zahteva da se namesto rdeče barve uporabi zelena? Nihče, kajne? Kdo bi želel izgubiti klienta in pametovati?

One night standi so odlična stvar. Za marsikoga. Ampak seks pri daljšem odnosu je povsem drugačen. In precej bolj zanimiv. Precej podobno bi morali biti z agencijami in klienti. Zakaj neplačani “piči” in zakaj menjavanje agencij? Vse ima svoj smisel, kajne?

Ja, oglasov ne štekam več. Vsaj ne teh novih, ki se sedaj vrtijo. Tolažim se, da nisem ciljna publika.. Slaba tolažba..

tic_sof

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.