Ne zdi se mi napačno, srečo enačiti s substanco preprosto zato, ker jo iščemo, kupujemo, skušamo inducirati iz okolja, preko zaužitja ali doživetja. V tem ne more biti nič napačnega, saj naše telo takrat zaznava občutek blaženosti, sproščenosti, adrenalina, navdušenja, izpopolnjenosti.
Sreča, kot produkt hitrih užitkov je vsekakor resnična, vendar kratka, prekratka.
Trajno srečo vidimo najpogosteje nekje v prihodnosti, kot poplačilo za trud in žrtvovanje sedanjosti. V resnici se nam tak vzorec lahko ponavlja čez celo življenje. Ko dosežemo zadano, se odvije hedonistična adaptacija. Ta v nas generira nove potrebe, cilje in skrbi, ki jih moramo preseči in ponovno odbije že zasluženo srečo v prihodnost.
Kot vsaka substanca, ima tudi sreča stranske učinke. Bolj kot odvisnost od zunajih dražljajev, je nevaren miselni model, ki to odvisnost podpira. Model, ki nam že od otroštva želi vcepiti v glavo, da bomo srečo prejeli šele, ko bomo prehodili določeno pot, se na tej poti uvrstili, postali del nečesa. Je model, ki ne dopušča možnosti, da smo lahko srečni sami s seboj, v danem trenutku, brez posebnega razloga.
Zanimivo, da smo se izpopolnjene čutili vsakič, ko smo se zagledali v sončni zahod, sedeli v naravi, gledali v božično drevo ali v kamin in pozabili na vse ostalo. Tisti trenutek smo enostavno obstajali. Tisti trenutek nismo potrebovali ničesar drugega.
Ali so za to res zaslužni sončni zahod ali drevesce? Prej dejstvo, da smo sebi dopustili biti povsem prisotni v danem trenutku.
Da to dosegamo, potrebujemo veliko zunanjih, nesmiselnih dražljajev, ki nas privedejo do “prave atmosfere”. Šele takrat lahko dosežemo notranji mir in izpopolnjenost in ko ta mine, nismo sposobni več uživati v nas samih.
Prelep sončni zahod, nas povsem prevzame v danem trenutku, nas izpira z neverjetnim mirom. Je pa le izgovor v naši glavi, da si dovolimo enostavno biti. Pravimo, da je sončni zahod tisti, smo pa sami, pa tega ne vemo, ne razumemo. Povsem enak občutek, smo zmožni generirati, brez veliko tega.
Najbolj iskana substanca se cel čas skriva v nas. Delovati bo začela, ko si bomo dovolili odpustiti, da so nas velik del našega življenja programirali tisti, ki nas ne poznajo, si vzeli čas za poznavanje lastnega programskega jezika in si dovolili živeti kot prelep unikat.
Veliko nas verjame, da smo za lastno srečo odgovorni sami, malo je takih, ki to zares čuti. S srcem razumeti tako resnico, pomeni odpustiti sebi in razumeti, da nimamo pravice spreminjati drugih. Takrat strah, sovraštvo, zavist, ljubosumje in občutek neprimernosti, počasi začnejo bledeti. Počutimo se vedno bolj svobodne in izpopolnjene. Vračamo se v stanje veselja, ki ga je vsak od nas prejel ob rojstvu. Z drugimi besedami, počutimo se zadete v treznem stanju.
Kot vsaka substanca, ima tudi ta visoko ceno. Stane nas veliko truda in časa.
Stane nas veliko notranjega upiranja, ker preprosto še nimamo zanjo razvitega okusa.
Stane nas spoznanja, da s trudom doseženi cilji, sploh niso toliko pomembni.
Osebno, ne vidim nič slabega v uživanju kratkotrajne sreče. Je pa potrebno zunanje impulze nujno odmakniti za določen čas, če želimo stopiti v stik s svojim avtentičnim jazom, ga sprejeti in si tako dovoliti biti trajno srečni.
Urbanasfinga
Gostujoči zapis je kategorija namenjena bralcem bloga had. Marsikdo ki bere bloge, tudi zapiše kakšno zanimivo stran, jo fotografira, vendar si zaradi parih prispevkov ne želi odpirati bloga. Nekaj časa sem okleval, premleval, če si res želim tega in ugotovil, da moram narediti nekaj v to smer, sicer izgubi pomen par stvari, ki jih že ves čas bloganja zagovarjam. Namreč najti sinergijo z ljudmi, ki so kompetentni in sposobni in vedno veliko in jim ponuditi, da prispevajo zapise, mnenja, fotografije.
In tukaj vam dajem možnost. Vaše zapise bom objavljal zapise v kategoriji Gostujoči zapis.
Kaj dobite vi? Prostor za objavo na enem najbolj obiskanih blogov v Sloveniji je v bistvu vse kar vam lahko ponudim. In to, da vas bo prebralo veliko več ljudi, kot če bi bili na svojem. Na žalost si ne morem privoščiti da bi plačeval vaše prispevke, tako da je to pro-bono. Kaj dobim jaz? Vsebino, ki se bo razlikovala od moje in bo mogoče pritegnila še kakšnega bralca več.
Pravila igre morajo biti vnaprej jasna:
- vsak prispevek bom prebral in presodil če je primeren za objavo. Če bo odgovor negativen, ga bom tudi poskusil obrazložiti preko maila.
- zapisi naj bodo informativni, oz. naj imajo svojo vsebino (tega, kaj je kdo jedel za zajtrk, ne bom objavljal)
- trači, ki nimajo nobenega verodostojnega dokaza, ne bodo objavljeni
- politična stališča naj bodo podkrepljena z dejstvi in ne zgolj natolcevanje
- če boste poslali fotografije, naj bodo vaše avtorsko delo (fotke iz interneta objavljate na Siolu!)
- komercialni zapisi o tem, kako je vaš portal oh in sploh, ne bodo objavljeni
- obvezno mi morate sporočiti kako naj vas podpišem
Če je še kakšen predlog, vprašanje, diapozitiv, karkoli, me lahko kontaktirate na mail info @ had.si, kamor lahko tudi pošljete svoje prispevke.
Komentiraj