Nekaj žalostnih lekcij, ki se jih lahko naučimo iz izkušenj Bolgarije z EU / Radosveta Vasileva / gostujoči zapis

Leta 2007 smo bili tako srečni in ponosni, da smo se končno znašli na tistem mitološkem kraju, v tistem pretencioznem klubu samo za izvoljene člane, znanem kot EU. Trinajst let po pristopu pa so te evropske sanje bolj kot nočna mora.

Konec devetdesetih let prejšnjega stoletja in na začetku prvega desetletja tega stoletja so Bolgare zapeljale sanje, ki se danes skrivajo na Zahodnem Balkanu – “evropska perspektiva”. V splošno sprejeti mitologiji institucij EU in svetovnih voditeljev so te evropske sanje enačene z demokracijo, vladavino prava, spoštovanjem človekovih pravic, gospodarsko blaginjo, svetlo prihodnostjo za mlade in na splošno – s srečo.

• Sprint v napačno smer: Nezadovoljstvo Rame z EU odraža naraščajočo živčnost / Alfons Rakadž / gostujoči zapis
• “Ne tu ne tam”: Оbčutljivi odnosi Kosova z Evropsko unijo / Butrint Beriša / gostujoči zapis
• Makedonska pot do Bruslja: Izhod iz začaranega kroga / Malinka Ristevska Jordanova / gostujoči zapis
• Pristop k EU – premični cilj, ki se nenehno odmika / Dina Bajramspahić / gostujoči zapis
• Kdo sanja o evropskih sanjah v Srbiji? / Katarina Tadić / gostujoči zapis

Leta 2005 je Bolgarija podpisala tako imenovano “zgodovinsko” pristopno pogodbo. Leta 2007 smo bili tako srečni in ponosni, da smo se končno znašli na tistem mitološkem kraju, v tistem pretencioznem klubu samo za izvoljene člane, znanem kot EU. Trinajst let po pristopu pa so te evropske sanje bolj kot nočna mora. V tem pogledu lahko temno potovanje Bolgarije v EU nauči državljane Zahodnega Balkana, zlasti glede hinavščine politikov in institucij EU in potrebe po prevzemanju odgovornosti že od samega začetka.

EU katastrofa Bolgariji

Leta 2020 je najbolj vplivni bruseljski medij Politico Bolgarijo odkrito označil za “mafijsko državo“. Konec koncev, če analizirate relevantne indekse in poročila o demokraciji, se lahko vprašate, ali je država v Unijo vstopila pomotoma.

Indeks zaznavanja korupcije organizacije “Transparency International” Bolgarijo redno uvršča med najbolj korumpirane članice EU – v svoji zadnji izdaji Bolgarijo skupaj z Jamajko in Tunizijo uvršča na 74. mesto na svetu. Tudi Kazalniki svetovnega upravljanja Svetovne banke ne dajejo svetlejše ocene, ne samo v kategoriji “obvladovanje korupcije” kjer ima Bolgarija rezultate, primerljive z rezultati držav v razvoju, ampak tudi leta 2019, ko je bila opravljena zadnja meritev in prejela slabšo oceno kot v letu 2009.

V Indeksu vladavine prava za leto 2020 Projekta svetovne pravičnosti je Bolgarija po Madžarski prejela najslabšo oceno v EU – med analiziranimi državami je na 53. mestu. Za primerjavo, Kosovo je na 54. mestu. Poleg tega, v kategoriji korupcije izvršilne oblasti v tem indeksu je Bolgarija dobila enako oceno kot Ruska federacija, kar pomeni, da obstaja enaka verjetnost, da bi bolgarski javni uslužbenec sprejel podkupnino kot bi ruski.

Leta 2018 je bila Bolgarija v poročilu “Narodi v tranziciji” organizacije Freedom House premaknjena na nižjo raven, oziroma iz demokracije je postavljena na raven delno konsolidirana demokracija. Država je to oceno ohranila tudi v zadnjem poročilu za leto 2020. Najnovejši Svetovni indeks svobode medijev “Reporterjev brez meja” uvršča Bolgarijo na 111. mesto na svetu, Makedonijo pa na 92. mesto.

Tudi bolgarsko gospodarstvo je uničeno. Bolgarija ima najnižji BDP na prebivalca v EU. Neposrednih tujih naložb (NTN) skorajda ni – podatki Svetovne banke kažejo na močan upad po vstopu Bolgarije v EU. Neodvisna analiza Bolgarskega industrijskega združenja v obdobju 2007–2017 je pokazala, da so NTN leta 2007 predstavljale 28% BDP države, leta 2017 pa le 2%.

Ni presenetljivo, da ima Bolgarija najnižje povprečne plače v EU. Sindikati so ocenili, da dve osebi, ki zaslužita povprečno plačo, ne moreta preživljati štiričlanske družine. Revščina prinaša tudi posledice za demografijo. Več Bolgarov dela v tujini kot v Bolgariji. Množično odseljevanje je odvzelo ključne sektorje – več kot polovica zdravnikov v Bolgariji je starejših od 55 let. Država ima najvišjo stopnjo smrtnosti na svetu, kar lahko pripišemo slabemu zdravstvenemu varstvu in revščini.

Verjeli ali ne, obstaja pravi “test sreče” Eurostata – zadnji kaže, da je s svojim življenjem zadovoljnih le 35% Bolgarov.

Se vam zdi zgoraj omenjena evropska perspektiva privlačna? Potem naj razbijem še nekaj mitov.

Dvojna merila kot glavno načelo Evropske komisije

Miti se tradicionalno prodajajo državam kandidatkam. Legendo o “pristopnih merilih” je vsekakor treba razpakirati – sporočili vam bodo namreč, da se bo vaša država pridružila Uniji, ko bo izpolnila tako imenovana kopenhagenska merila. So razmeroma novi, uvedeni, ko so nekdanje komunistične države v petem valu širitve zaprosile za članstvo v EU.

V svoji zelo zanimivi monografiji “Širitev EU in neuspeh pogojenosti. Predpristopna pogojenost na področju demokracije in vladavine prava“, prof. Kočenov trdi, da je bila v petem valu širitve “uporaba načela predpristopne pogojenosti zaznamovana z velikim neuspehom, če sploh lahko rečemo, da je bilo načelo uporabljeno.” V svoji knjigi Pogojenost za širitev Evropske unije Eli Gateva navaja tudi primere povsem političnih odločitev o zaprtju nekaterih poglavij v pogajanjih z Romunijo.

Če je obstajal en pozitiven vidik, je bilo to, da je bila Komisija EU bolj iskrena do Bolgarije in Romunije – zaskrbelo jo je, da sta bili popolnoma nepripravljeni na članstvo, zato so v svojo pristopno pogodbo vključili doslej neobstoječe zaščitne klavzule, ki so ponudile priložnosti za odložitev pristopa. Čeprav je bil dosežen le majhen napredek, je Komisija menila, da bi jim lahko s posebnim mehanizmom, Mehanizmom za sodelovanje in preverjanje (CVM), pomagala doseči druge države članice na področju vladavine prava, pri čemer je pristop potekal po načrtih. S te perspektive lahko dvomimo, ali se je EU iz pogajanj z Zahodnim Balkanom naučila lekcije iz nedavnih širitev, saj se zdi, da uporabljajo iste šablone.

Vendar je bil žarek upanja kratkotrajen. V svojem zadnjem akademskem članku “Grožnje za vladavino prava: pasti mehanizma sodelovanja in preverjanja” sem pokazala, kako v Bolgariji ta mehanizem ne samo, da ni rešil nobenega dolgoletnega izziva države, povezane s vladavino prava, ampak tudi je bil uporabljen za legitimacijo napadov na vladavino prava kot “napredek”. Evropska ljudska stranka (EPP), katere član je Bojko Borisov, je odigrala svoje zakulisje.

V preteklih letih so številni uradni predstavniki EU, zlasti Komisarji, podpirali avtokracijo Borisova z laskavimi javnimi izjavami in poskušali prepričati Bolgare, da cesar ni gol. Borisov dobiček pod okriljem EPP, prevladujoče stranke EU, katere član je, je postajal vse bolj očiten. Številni Bolgari so se spraševali, ali bi morali zaupati lastnim očem in poročilom mednarodnih organizacij ali pozitivnim informacijam, ki jih je Komisija EU o bolgarski vladi delila z javnostjo. Predvidoma je ta stolp na steklenih nogah začel razpadati poleti 2020, ko je tisoči Bolgarov protestirali proti nenadzorovani korupciji Bojka Borisova in generalnega tožilca Ivana Geševa. Enako predvidljiv je bil tudi molk Evropske komisije, kar je bilo popolno nasprotje Evropskega parlamenta, ki je sprejel zelo kritično resolucijo o razpadu vladavine prava v Bolgariji.

Prihodnost je v vaših rokah

Kako se lahko države Zahodnega Balkana izognejo bolgarskemu scenariju? Skratka, ne bi smeli ponavljati napak Bolgarije. Morda gre za kliše, toda prihodnost je v vaših rokah – niti vaši politiki niti Evropska komisija ne bodo skrbeli za vaše najboljše interese, razen če jih prisilite.

Kot prvo, brez lahkovernosti v smislu te “evropske perspektive”! Vprašajte svoje vlade, da predstavijo svojo vizijo razvoja vaših držav. “Članstvo v EU” je preveč splošen odgovor. S članstvom v EU ali brez njega vam vaši voditelji dolgujejo konkretne odgovore o tem, kaj bodo storili za zagotovitev dostojnih plač, boljših delovnih pogojev, boljšega zdravstva, boljše izobrazbe, spoštovanja temeljnih pravic itd. Vedite tudi, da lahko tisti, ki vam rečejo, da se ne pridružite EU, čez noč spremenijo svoja stališča, če to uspe vaši državi – to kažejo bolgarske izkušnje.

Kot drugo, bodite angažirani državljani! Glasujte na volitvah – če vam nekdo ni všeč, glasujte za manjše zlo. Če se zmotite, ne ponavljajte napak. Volilna udeležba v Bolgariji je bila vedno nizka, kar olajša manipulacijo z rezultati. Pozorno spremljajte reforme, ki jih izvajajo vaše vlade, in postavljajte zahteve. Ustanovite skupine za državljanske akcije, da bodo vaše kritike glasne in javne. Obvestite institucije EU o svojih pomislekih, da izjava “Nisem še slišal za to težavo” ne bo mogoč izgovor, ker smo to opravičilo že večkrat slišali v Bolgariji.

Kot tretje, bodite skeptični do tega, kar vam govorijo uradni predstavniki EU. Preverite, ali to, kar govorijo, drži in če menite, da se motijo, se pritožite tako, da pošljete pismo komisarju za širitev EU ali poslancem Evropskega parlamenta (evroposlancem) z zanimanjem za širitev – njihovi kontaktni podatki so javni. Na ta način boste sporočili svoje kritike in pomisleke. Nobena skrivnost ni, da v Evropski komisiji prevladujeta dve največji stranki – EPP in socialisti, zato je verjetno, da bodo vaše vlade imele koristi od tega velikodušnega dežnika, če se bodo povezale s katero koli od teh dveh strank.

Kot četrto, če uspete vstopiti, pošljite spodobne evropske poslance – ljudi, ki bodo služili vašim interesom, ne pa ohranjanjem statusu quo; ljudi, ki bodo slišali vaš glas. Bolgari že leta pošiljajo evroposlance kot marionete, da ohranijo status quo, tako da v Evropskem parlamentu sploh nimajo glasu.

Končno, Unija ni več takšna, kot je bila. Vpletena je v lastne težave in trpi zaradi pomanjkanja vizije svojih voditeljev – propada vladavina prava, kar dokazuje vrsta kriz v vladavini prava, ki so se zgodili v več državah (Madžarska, Poljska, Bolgarija, Romunija in Malta so le nekaj izmed njih), korupcija, ki jo dokazuje potreba po ustanovitvi evropskega javnega tožilstva, brexit, izzivi podnebnih sprememb, splošni gospodarski upad zaradi izrednih razmer, povezanih s COVID-19 itd. Vendar ne glede na to, s koliko težavami se sooča, ni boljše možnosti kot EU. Dobra novica je, da je veliko ljudi, ki želijo izboljšati EU, saj tudi oni verjamejo v “evropsko idejo”.

Ta spletni dnevnik je objavljen v okviru pobude “Zgodbe iz regije” ki jo izvaja Res publika v sodelovanju s Analiziraj.ba (BiH), Sbunker (Kosovo) Ne davimo Beograd (Srbija), PCNEN (Črna gora), Prlija (Hrvaška), Lupiga (Hrvaška), HAD (Slovenija) и СЕГА (Bolgarija).

Prosimo, pred komentiranjem ali prenosom preberete pravila. Opomba: Mnenja in stališča, izražena v tem članku, so avtorjeva in ne odražajo stališč Inštituta za komunikacijske študije ali donatorja.