Naj bo še tako mamljivo ali upravičeno, gospod Rama in njegovi regionalni kolegi bi bilo dobro, če ne bi grizli roke, ki “hrani” njihove ljudi, vlaga v njihovo prihodnost in gradi njihove šole.

Javna kritika EU je nov in dosedaj neviden razvoj dogodkov albanske politike. Izjave Edija Rame, da so države Zahodnega Balkana med pandemijo obravnavane kot drugorazredne subjekte, pomenijo pomemben preobrat o tem, kar je bilo do sedaj povedano, oziroma kako dojemajo EU v regiji.

Kritika na račun Bruslja se je še posebej okrepila, ko se je srbski predsednik odzval na prepoved izvoza medicinske opreme v države, ki niso članice EU, vključno z državami Zahodnega Balkana. V želji, da bi rešil svoj notranjepolitični položaj, se je predsednik Vučić obrnil na Vzhod, da bi zagotovil pomoč Kitajske in Rusije, ki sta praznino zapolnili.

Politike cepljenja

Istega meseca je bila medicinska oprema, namenjena v Albanijo, blokirana na meji z Grčijo zaradi iste prepovedi EU izvoza medicinske opreme. Na podoben način kot v Beogradu je letalo, polno opreme iz Turčije, dva dni kasneje pristalo v Tirani. Čeprav se je Edi Rama takrat vzdržal ostrih kritik EU, je bila njegova reakcija podobna reakciji njegovega srbskega kolega. Zanimivo je, da je bila kritika obeh državnikov usmerjena v obdobjih pred volitvami.

V januarju na novinarski konferenci, na kateri je bil objavljen načrt imunizacije, Edi Rama je kritiziral EU, ker “misli samo nase”. Po njegovih besedah ​​Unija ne more imeti enotnega pristopa in “državam članicam prepušča sodelovanje z državami nečlanicami”, kot je to na Zahodnem Balkanu, kljub pripombam, da je pandemijo mogoče premagati le s skupnim sodelovanjem.

Veleposlanik EU v Albaniji je v enem od intervjujev priznal, da je bil presenečen nad izjavo Rame glede na močno solidarnost Unije z Albanijo leta 2020, ko je bilo med drugim za obnovo potresa namenjenih 115 milijonov evrov in za organizacijo donatorske konference, na kateri je bilo obljubljenih 1,15 milijarde evrov.

Rama se je v večerni televizijski oddaji na očitke veleposlanika odzval z besedami, da ne misli, da je za to kriva Evropska komisija, ampak da so za to krive nekatere države članice EU, za katere je dejal, da so sebične in cinične. Premier je poudaril, da je Francija ena od držav, ki imajo cepiva na zalogi, čeprav v prihodnjih dneh ali tednih niso pripravljene za uporabo, in vsaj majhen del ni razdelila državam zahodnega Balkana, kar bi omogočilo cepljenje zdravstvenega osebja.

Taka trditev je bila takoj in odločno zavrnjena. Francosko veleposlaništvo v Tirani je ministrstvu za Evropo in zunanje zadeve poslalo verbalno noto, v kateri je opozorilo na neresničnost trditev premierja. Verbalna nota opozarja tudi na neustreznost napadov usmerjenih na prijazno in zavezniško državo. Nemški veleposlanik v Albaniji je izjavo Edija Rame označil za “znak pomanjkanja potrpljenja v kriznih časih“.

Ker mu je bilo jasno, da kritika ni bila dobro sprejeta niti v Bruslju niti v državah članicah EU, je Edi Rama pohitel s pojasnilom, da kritika ni bila usmerjena neposredno k Franciji, temveč k splošni izključitvi “držav zahodnega Balkana iz distribucije cepiv s strani EU”, za kar po njegovih besedah “ni utemeljitve”. Prejšnjih izjav pa ni umaknil, kar kaže, da je v to prepričan.

Ta boj je bil nepotreben, ampak pravočasen za Ramo, saj njegovi zavezniki v EU in v ključnih državah članicah postajajo vedno manj in vse bolj oddaljeni. To je razvidno iz pomanjkanja dvostranskih srečanj z evropskimi kolegi. Do pred enim mesecem, od albanskega najvišjega diplomata in predstavnika OVSE bi pričakovali, da bo v svojih kritikah bolj subtilen in taktičen, toda za mnoge presenetljivo, se je odločil uporabiti neposredne besede. Ne glede na to, koliko je bila njegova kritika upravičena, je pomembno upoštevati lokalni kontekst teh dogajanj.

Kritika, ki ni bila potrebna Albaniji

Proti koncu svojega drugega mandata, v katerem je njegova stranka večinoma vladala brez večjega nadzora, se je Rama osredotočil na prihajajoče volitve. Pod pritiskom obljub o boljšem življenju in boljši ekonomiji, dostava cepiv je imela osrednje mesto v njegovih volilnih obljubah, s katerim skuša rešiti volilno upanje svoje stranke za tretji mandat.

Zdi se, da so običajni triki kampanje tokrat manj privlačni, ker je zaupanje v politične stranke na izredno nizki ravni. “Vpijena” v propagando vlada Edija Rame ni uspela zagotoviti rezultatov na številnih področjih, tudi v smislu integracije v EU. Čeprav je država status kandidatke pridobila v enem letu od prvega mandata leta 2014, se je napredek pri odpiranju pristopnih pogajanj soočil z več ovirami, pri čemer nekateri od njih ni mogoče pripisati pomanjkanju prizadevanj Tirane. Ker Edi Rama ve, da je proces zunaj njegovega vplivnega področja, nekaj, kar je že veliko prej prostovoljno sprejel kot utemeljitev za pomanjkanje reforme, Ediju Rami je interes imeti večjo besedo o stvareh, ki se dogajajo okoli njega.

Kritika EU in njena imunizacijska shema sta lahko upravičeni v okviru verodostojnosti in zavezanosti v času, ko je integracija postala manj predvidljiva kot prej. Posledično proces v Skopju, Tirani, Prištini ali kjer koli drugje v regiji spodbuja neizpolnjene obljube, zamujene priložnosti in manjše zanimanje za širitev med državami članicami. Poleg tega sedanje portugalsko predsedstvo skupaj z EU na seznamu prednostnih nalog niti ne omenja širitve.

Vendar kritika Edija Rame zveni prazna, ko prihaja iz Turčije – država s problematičnimi odnosi z EU. Kritike zvenijo še bolj cinično glede na domači kontekst, v katerem so bili podani, in na dejstvo, da se številni deli države spopadajo z učinki nedavnih poplav, vključno s pomanjkanjem vode in električne energije ali omejenim dostopom do cest zaradi resne škode povzročene od slabe infrastruktura. Očitno je, da je obračanje javnega mnenja od teh vprašanj privlačnejša alternativa tri mesece pred splošnimi volitvami.

Vladajoča stranka je albanskim državljanom ponudila manj kot je leta 2013 ali 2017, a z enako željo po zmagi na volitvah je zbrala politike opozicijskih strank in znova sprejela tiste osebe, ki so bile predhodno odstranjene iz politike z Zakonom o dekriminalizaciji, z namenom očistiti albansko politiko inkriminiranih oseb.

V luči naraščajočega dolga in upočasnitve gospodarstva zaradi pandemije so volilne obljube Edija Rame tokrat bolj konkretne. Namesto gospodarske rasti, več delovnih mest in višjih plač je obljubil, da bo v tretjem mandatu zagotovil nemoteno oskrbo z vodo na vseh mestnih območjih. Glede na to, da je imunizacija osrednjega pomena za kampanjo, lahko Edi Rama ima največjo korist od javnih kritik do EU. V najboljšem primeru lahko privede do večje pomoči in pozornosti, v najslabšem pa lahko pomaga pri preusmerjanju pozornosti iz neuspehov njegove vlade.

Nauk

Težko je videti, ali bodo o politikah cepljenja v prihodnjem obdobju razpravljali za zaprtimi vrati, vendar je jasno, da Ramove kritike niso dobro sprejeli partnerji EU in države članice, ki so davkoplačevalcem vložili velike vsote denarja za financiranje javnih projektov v Albaniji in državam Zahodnega Balkana.

Možnost ponovitve srbskega scenarija, kjer je bilo javno mnenje izmanipulirano do te mere, da 40% ljudi misli, da je Kitajska največja donatorka v državi, nam vsem mora biti v opomin, kaj bi se lahko zgodilo. V Albaniji ostaja javno mnenje o EU zelo pozitivno, saj 86% državljanov meni, da je članstvo dobro, v Srbiji pa le 32%. Vendar se to lahko spremeni, če se sedanja retorika nadaljuje. Iz teh razlogov morajo države članice EU, Bruselj, lokalni mediji in civilna družba odločno zavrniti tiste izjave, ki bi žrtvovale dolgoročni proces v zameno za dnevnopolitične točke.

Naj bo še tako mamljivo ali upravičeno, gospod Rama in njegovi regionalni kolegi bi bilo dobro, če ne bi grizli roke, ki “hrani” njihove ljudi, vlaga v njihovo prihodnost in gradi njihove šole. Cilj zmage na volitvah ne bi smel ovirati odnosov z EU, ki je glavni donator, investitor in gospodarski partner Albanije. To se po prihajajočih volitvah ne bo spremenilo.

Ta spletni dnevnik je objavljen v okviru pobude “Zgodbe iz regije” ki jo izvaja Res publika v sodelovanju s Analiziraj.ba (BiH), Sbunker (Kosovo) Ne davimo Beograd (Srbija), PCNEN (Črna gora), Prlija (Hrvaška), Lupiga (Hrvaška), HAD (Slovenija) и СЕГА (Bolgarija).

Prosimo, pred komentiranjem ali prenosom preberete pravila. Opomba: Mnenja in stališča, izražena v tem članku, so avtorjeva in ne odražajo stališč Inštituta za komunikacijske študije ali donatorja.

albanija

albanija

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.