Nogomet, najbolj pomembna postranska stvar, me ni nikoli pritegnil. Niti si, kot mulc, nisem želel postati nogometaš niti nisem nikoli hodil na nogometne tekme na stadione, kjer bi izbruhal ves svoj gnev in jezo, kot to ponavadi storijo navijači. Da ne bom preveč posploševal – verjetno bi bilo na tekmah precej več obiskovalcev, če ne bi navijači s svojim obnašanjem poskrbeli za to, da marsikoga mine, da bi šel na tekmo in peljal svoje otroke v pirotehnični raj.

Včeraj je potekala tekma med Olimpijo in Mariborom na stadionu Stožice / rezultat je bil 2:2 in kljub temu, da nisem spremljal tekme na televiziji, ampak samo bral tvite, sem ugotovil, da so si navijači zopet dali duška s pirotehniko. Ob golu Maribora so zagorele tribune in igrišče. Očitno je povsem preprosto prinesti pirotehniko na stadion – glede na to, kaj se je v zadnjih dneh dogajalo po svetu, bi pričakoval, da bo malce bolj poostren nadzor, predvsem pa, da do česa takšnega ne bo več prišlo. Ampak sem se motil. Da ne omenjam tega, da bi lahko očitno na stadion prinesli še precej drugih stvari, kot zgolj pirotehnike in povzročili še marsikaj drugega (v Parizu so varnostniki odkrili človeka bombo in tako rešili marsikatero življenje).

Zastavlja se mi par vprašanj:

  • varnostna služba, ki preverja obiskovalce tekme očitno ni opravila svojega dela, saj ni šlo za en pirotehničen izdelek, ki bi ga nekdo slučajno uspel prinesti s seboj, ampak za precej več kot. Zakaj imajo takšne varnostne službe še vedno licenco?
  • ljudje, ki prinesejo to s seboj, to storijo zavestno. V tem času, ko obstaja milijon posnetkov in kamer, bi lahko policija poiskala te posameznike in jim prepovedala vstop na stadion za vedno. Podobno, kot to počnejo v tujini, ker je to edini način, da ne pride do takšnih in drugačnih situacij.
  • ali navijači dejansko ne razmišljajo o tem, da na stadionu niso sami? Da lahko pride do poškodb povsem nevtralnih obiskovalcev tekme? Ali pa je njihova percepcija, da je stadion njihovo “igrišče”, kjer lahko storijo vse? Ker so pač navijači?
  • zakaj do takšnih situacij in izgredov prihaja na nogometnih tekmah, ne pa na odbojki, košarki,…? Kaj je tista specifika nogometa, da prebudi v ljudeh precej prvinske občutke?

Cel kup vprašanj, vendar na žalost brez odgovorov. Očitno se nogometne navijače tolerira v Sloveniji in se jim pogleda skozi prste, kljub temu, da uničijo stadion in povzročijo za prekinitve tekme. Ne, ne gre za navijanje in pripadnost svoji ekipi. Če gre, potem res ne razumem, kaj je to navijanje in kaj ljudje s tem dosežejo? Ali se potem, ko uničijo par stolov in vržejo par bakl na igrišče res počutijo boljše? Je to ventil, preko katerega sprostijo svoje frustracije? Tudi sekanje drv, kopanje lukenj, ali pa tek po gozdu pomagajo pri tem. Predvsem pa te stvari povzročijo manj škode, ki jo plačamo vsi!

Kot sem napisal že v uvodu. Ne razumem navijačev, niti ne razumem kaj se zgodi v človeku, ko pride na stadion in se prelevi v povsem drugo osebo. Mogoče, ko bodo nekoč stadioni res pod kontrolo in na njih ne bo “kletk” z navijači, bom tudi sam šel na tekmo. Bolj se bojim, da nikoli ne bo prišlo do tega…

Poleg tega pa me je presenetilo tudi tole – stop migrantom in naci zastave na tribunah. In spodnji tvit razloži točno to, kar očitno navijači ne razumejo..

torcida hajduk split 03