• 2 min. branja

Slovenska politika je zanimiva tvarina. Kdorkoli je na oblasti ima občutek, da je on nad vsemi zakoni. Stvari, ki jih je počel v preteklosti, so pač preteklost in sedanja funkcija mu omogoča, da se lahko izgovori na to, da je ekonomist in da ne pozna zakonov. Kajne, minister Mramor?

Zadnje čase odmeva afera o izplačevanju dodatka za pripravljenost na določenih fakultetah. Žalostno je, da sta bila med tistimi, ki sta prejemala ta dodatek tudi dva sedanja ministra. Minister Mramor in ministrica Makovec Brenčič. Žalosto je zato, ker univerzitetni profesorji niso slabo plačani, pa vendar jim ni nikoli dovolj. Ali so pogoltni ali pa dejansko imajo občutek, da so nad vsemi ostalimi in si tako uvedejo še dodatek na pripravljenost, ki je državljane Slovenije stal preko 700.000 eurov.

Ni velik znesek, vendar je to tako veliko znesek, da bi moral minister Mramor odleteti takoj. Brez pomisleka bi moral napisati svojo odstopno izjavo in se posloviti od ministrskega stolčka. Vendar zgodba je poznana in to se ne bo zgodilo. Vsak njegov nastop pred kamerami je njegov večji fiasko in dokazuje, da je obdan z ljudmi, ki niso kompetentni svojim nalogam – izjava, da je on ekonomist in da ne pozna zakonov je nekaj, kar bi javnost morala obsoditi, predvsem pa bi on sam moral odstopiti s svoje funkcije. Vendar je to Slovenija. Dežela, kjer se takšnim ne zgodi nič. In kjer imajo takšni ministri še vedno zaupanje predsednika vlade.

Da bi bila zgodba še bolj patetična, se minister Mramor odloči, da bo vrnil denar, ki ga je prejel, vendar bo to storil po obrokih. Torej, če prav razumem imamo ministra, ki nima slabe plače in nima par tisoč eurov, da bi jih lahko vrnil naenkrat. Ali se ne bi vprašali ob tem, kako je lahko tak človek minister?

Ali bo tak minister, če mu bo nekdo ponudil par tisoč eurov, naredil nekomu uslugo in bo pač izkoristil svoj položaj za lastno korist? Insinuacije, vem. Vendar po drugi strani pa precej realen scenarij. Pričakoval bi, da so ljudje, ki se odločijo da gredo v politiko in ministrski položaj je politika, vsaj tako finančno podkrepljeni, da jim ni potrebno iskati drugih virov prihodkov na trgu v času ministrovanja.

Očitno se motim. Očitno ne štekam tega, kako je, ko prideš do neke funkcije in ko jo moraš izkoristiti v svojo korist. Predvsem pa ne štekam več javnosti v Sloveniji, ki ne skoči ob takšnih in podobnih situacijah v zrak in zahteva odstop ministra. Naša apatičnost je zgolj samo še en izmed pokazateljev, da nam je fakin vseeno za državo in razmere v njej. Torej je čas za spremembe. Čas za spremembe ustroja, predvsem pa čas za spremembe obrazov, ki odločajo o naših usodah na nivoju države.