Slovenska himna / Zdravljica / Planica / Peter Prevc

Vikend je bil obarvan skakalno. Planica je bila množično oblegana in Peter Prevc se je na zmagovalnem odru naposlušal Zdravljice. Planica je, po besedah komentatorjev, združila Slovenijo in Slovence in za trenutek smo pozabili na delitev na naše in vaše. No, ne vsi, določeni politiki so se “švercali” tudi na športnike in pokazali svoj pravi jaz.

Jaz nisem bil v Planici. Tudi sicer me množične prireditve ne pritegnejo več. Športni duh, ki se za par ur naseli v vse obiskovalce, ki ga krepko podkrepijo z bučnim navijanjem in alkoholi, pač ni nekaj, kar bi me pritegnilo. Ampak ljudje smo si različni, tako različni, da nas šport dejansko povezuje in v upanju na zmago naših tekmovalcev celo pozabimo na razprtije, ki se dogajajo v Sloveniji. Vsaj na športnih prizoriščih in ob uspehih naših tekmovalcev pozabimo na zamere in delitev na naše in vaše.

Preko 30.000 obiskovalcev je v nedeljo pelo Zdravljico, ko je Peter Prevc prejemal nagrade na zmagovalnem odru:

Žive naj vsi narodi
ki hrepene dočakat’ dan,
da koder sonce hodi,
prepir iz sveta bo pregnan,
da rojak
prost bo vsak,
ne vrag, le sosed bo mejak!

Ko bi vsaj ti ljudje, ki so bili v Planici in vsi tisti, ki so ponosni stali doma pred televizorjem in s solzami v očeh gledali prenos, za trenutek pomislili o tem, kaj piše v sedmi kitici Zdravljice. Naš svet bi bil precej bolj preprost in precej lepši, kajne? Da se Slovenci končno ne bi več prepirali in pustili zgodovino tam, kjer je. Da politiki ne bi izkoriščali vsake situacije v svoj prid in manipulirali z državljani. Predvsem pa, da ljudi ne bi bilo strah živeti v Sloveniji – zadnje par dni sem imel celo občutek, da v Sloveniji ni migrantov, da smo šli čez partizane, Murglje in vse ostalo.

No, seveda sem se zmotil, saj so politiki ugotovili, da se da zelo dobro “šlepati” na športne zmage naših skakalcev. Ko so se začeli pojavljati tviti z vsebinami, kot je spodnji, sem se spomnil, da bo vsak po svoje izkoristil uspehe naših športnikov. Nisem se zmotil!

Vendar obstaja par stvari, ki so me navdušile v tem podaljšanem športnem vikendu. Imamo dva vrhunska letalca / Peter Prevc in Robert Kranjec, ki sta oba iz vrhunskega “testa”. Kljub uspehom sta preprosta in “zelo na tleh”. Med seboj sicer tekmujeta, vendar si tudi pomagata in se veselita drug z drugim – da ne bo pomote. Vsi naši skakalci in skakalke so nas celo sezono navduševali! Lahko bi bila prevzetna, pa vendar sta si vedno vzela čas za novinarje s precej neumnimi vprašanji in za obiskovalce.

Ko je večina obiskovalcev želela rekordni polet, je Peter preprosto razložil, da ne gre zgolj za daljavo, ampak da gre tudi za varnost skakalcev – ljudje v želji po rekordih pozabijo na vse skupaj in športniki so prevečkrat zgolj gladiatorji za občinstvo. Imamo odlično vodstvo, ki se zaveda kvalitete naših športnikov in ki dela dobro. V končni fazi obstajajo sponzorji in obstajajo ljudje, ki spet verjamejo v to, da se da v Sloveniji nekaj doseči.

Si lahko predstavljate, da sedite na vrhu zaletišča v Planici in spodaj vas 30.000 glava množica čaka, da boste leteli dlje od konkurence? Težko! Kajti že, ko sem splezal na vrh skakalnice, sem to naredil s precej velikim cmokom v grlu. Da bi se spustil po njej? Ne, hvala! Ampak naši fantje to počnejo. In to zelo dobro.

Upam, da jim bo cela Slovenija prav tako stala ob strani, ko jim ne bo šlo dobro. Spomnimo se primera Primoža Peterke in navdušenja ob njegovih zmagah in razočaranja, ko mu ni šlo več! Poskusimo preseči to, da navijamo samo takrat, ko nam gre. Poskusimo biti pozitivni tudi takrat, ko se stvari ne izidejo. Verjetno si vsak športnik želi dosegati rekorde in stati na zmagovalnih stopničkah, vendar na žalost to ne uspeva vsakomur!

Danes je ponedeljek. Razen parih, ki bodo imeli danes malce težje glave, se večina ne bo več spominjala uspehov naših športnikov. Življenje bo šlo naprej in spet se bomo ukvarjali z migranti, strahom in delitvijo.. Škoda…

  1. Politika je hočeš nočeš neločljivo povezana z javnimi zadevami, izgradnja Planice je nekaj v tem stilu, omogočanje zaposlitve vrhunskih športnikov v vojski, policiji je npr. naslednja.

    Enako kot se je v preteklosti dvigoval prah od dodatnem financiranju Tine Maze s strani ministra M. Zvera, tokrat sončenje v soju žarometov predsednika vlade v kupeju vlaka sploh ni bilo komentirano, pa je bilo čisto sončenje in nič več, ker recimo ta vlada ni imela prav dosti opravka s samo Planico, ker so že prejšnje imele veliko dela, da so se nepremostljive razprtije v dolini pod Poncami spravile v red, čeprav so se peljali tja z vlakom…. ;-) Se še spomnimo kaj je bilo pred leti – zlivanje gnojnice pa travnikih, grožnje, ponik denarja od tekem v krogu okoli skupine predsednika organizacijskega odbora….Tako da tole kar je letos je milina za vse, tudi za politike. :-)

Komentarji so zaprti.