Trajekt iz Paga ne vozi / Maslenički most je zaprt / zakaj ne hodim na dopust na otoke

Dva dneva na Pagu, med drugim tudi na koncertu Chrisa Browna na Zrčah, si bil za dolgo zapomnil. Namreč, najprej je “odpadel” koncert zaradi vremena, potem je bil pa prestavljen v Aquarius, kar pa ni nihče komuniciral.

Druga stvar pa je, da smo ob 10. uri odšli iz Paga proti trajektu, vendar je bil zaradi burje (preko 160 kilometrov so bili sunki) ves trajektni promet ustavljen. Seveda je bila naslednja ideja Maslenički most. Na poti do tja, smo stali. In stali. In stali. In nič se ni premikalo. In smo stali. In smo stali. Malo smo se premaknili.

Ko smo šli mimo Paga, je bila na cesti policijska kontrola, ki je izločala vozila. Vse, kar ni bilo osebno vozilo, je moralo s ceste. Super in oh in sploh. Pred Masleničkim mostom zopet zastoji. Več kilometrov. In naprej po stari cesti, predvsem pa vožnja v koloni, kjer se ni nič premikalo. Ura je štiri, pa vendar še nismo na celini. Vmes so se zgodili požari in zaprte ceste In burja in zaprte ceste.

Danes mi je postalo jasno, zakaj se vrsto let že izogibam počitnicam na otokih. Ravno zaradi takšnih stvari – ko se namesto, da bi se vozil, stojiš. In ko pizdiš nad tem, čeprav tudi to ne pomaga. Ko se nekako soočiš s tem, da bo šel dan v nič, je vse skupaj precje lažje in predvsem manj stresno.

Precej podobno zgodbo sem doživel s starši kot otrok, ko smo se vračali iz Malega Lošinja in čakali na trajekt 13 ur na vročem soncu. Takrat sta se starša odločila, da bomo imeli vikend v Istri. In smo ga imeli. In jaz nisem hodil na otoke in nisem doživljal tega, kar sedaj doživljam.

p.s.: ko bi vsaj ves čas dostop do mobilnega interneta normalen. Veliko lažje bi preživljal čas med lovljenjem Pokemonov!

  1. Z eno besedo: ovca. Od srede se že ve da bo danes, vse do sobote zjutraj orkanska burja. Pa še kar sili proti Paškemu mostu. Le kje vas delajo take, inteligentne?

Komentarji so zaprti.