Vegan. Beseda, ki je zadnja leta dobila zelo negativen prizvok. Sam se zadnje pol leta prehranjujem “vegansko” – iz svoje prehrane sem izločil vse živalske stvari (tudi mleko, sir, jajca in vse ostalo, kar sodi v to kategorijo. Ko me kdo vpraša, kako se prehranjujem mu odgovorim preprosto – vegansko. Ker je to beseda, ki najbolj opisuje vse skupaj.

Pa vendar. Nisem vegan. Nisem militantnež, ki bi s svojim prepričanjem prepričeval vse ostale okoli, da je to edino pravi način prehranjevanja. Nisem tisti, ki bi si to postavil za misijo v življenju in bi se mi ljudje v velikem loku izogibali, ker bi jih poskušal prepričati, da naj ne jedo jedi, ki vsebujejo dele živali. Sam ne pristajam na takšen način komunikacije, niti prepričanja.

Izredno rad imam živali. Tako rad, da jih nočem imeti doma. Rad imam tudi ljudi in vse ostalo. Ampak, ko se pogovarjam s kakšnim militantnim veganom, dobim vedno znova občutek, da bi oni vse drugače misleče radi spreobrnili.

Če sem se česa naučil v življenju, je to, da nikogar ne moreš v nič prepričati, če ta oseba sama tega noče. Ne, nisem vegan. Samo moj način je takšen. In ko grem s frendi na pijačo, ali pa jest, nikogar ne zasmehujem in mu ne pametujem o tem, kako so morale umreti živali, da se on prehranjuje.

Vsak človek si sam izbere, kaj bo jedel in kako bo živel. Če se odločim, da bom nekoga prepričeval v nekaj, potem nisem naredil nič pametnega. Mogoče ravno obratno – če ne bi obstajali militantni vegani, ki verjamejo zgolj in samo v svoj prav, bi mogoče več ljudi poskusilo vegansko prehrano in potem našlo, ali pa tudi ne, smisel v tem.

Ker sam ne poskušam prepričevati, ampak če me že kdo vpraša, potem mu povem, da se boljše počutim na takšni prehrani. Kljub temu, da ponavadi padejo čudni dovtipi na to, pa se mi zdi zanimivo, da se z osveščanjem in ne prepričevanjem naredi veliko več, kot pa se z militantno držo, ki je v večini primerov prisotna, ko se tega lotijo pravi vegani.

Smešno, kajne? Postavim se na stran veganom, pa vendar jih tudi kritiziram. Ja, ker včasih je potrebno pogledati vse skupaj izven okvirov in potem je pogled na to povsem drugačen.

Vsak naj se sam odloči, kar mu paše. Vsak naj testira, kaj mu je všeč in kaj ne. Namreč stvari, ki so nam jih zakoreninili starši v vzgojo, so lahko tudi napačne, ali pa drugačne. Ampak za to je potrebno volja in potem se da marsikaj spremeniti. In ja, se prehranjujem vegansko, vendar nisem vegan!