Na mladih svet stoji, smo poslušali malce starejši v svoji mladosti. Takrat je to držalo, sedaj pa se časi spreminjajo in tudi ta situacija se obrača. Kako razumeti mlade? Kako nagovarjati mlade, ki bodo čez par let postali tisti potrošniki, ki bodo največ trošili? Kaj sploh veseli in zanima mlade, kakšne hobije imajo in kdo so sploh oni?

Spodaj so zapisane delitve generacij, ki jih vse pogosteje uporabljamo v vseh sferah javnega življenja in vsaka od njih ima svoje zakonitosti, ki se jih dobro zavedajo tudi oglaševalci – ki poskušajo svoje “potrošnike” nagovarjati preko različnih komunikacijskih kanalov in z različnimi pristopi:

  • baby boom (med 1946 in 1964)
  • generacija X  (med 1965 in 1980)
  • generacija Y / milenijci (med 1980 in 2000)
  • generacija Z (med 1995 in 2010)

Vendar pozor. Če je baby boom generacija tista, ki je sedaj v “penziji” in imajo predstavniki čas, da so na fejsbuku, kjer gledajo kaj počnejo njihovi vnuki in otroci in jih je precej preprosto targetirati z njim namenjenimi akcijami (upokojenci vsako sred0 10 odstotkov popusta v trgovinah..), pa je pri mlajših generacijah – tistih, ki so v srednji šoli, ali pa na faksu, vse to precej težje.

Kaj se je zgodilo z mladimi?

Mlade ne zanimajo zdrahe v politiki – so apolitični. Mlade ne zanimajo mediji. Mlade ne zanima trenutna svetovna ureditev in posledično niso obremenjeni s strahovi, ki jih imajo druge generacije. Ta generacija ne uporablja komunikacijskih kanalov na enak način, kot jih mi, iz generacije X. Njim ne pomeni veliko, da objavijo fotografijo na FBju, ali Instagramu. Njim nič ne pomeni pripadnost blagovni znamki. Njihovi hobiji se spreminjajo in so njihovi. Svojega sveta ne delijo, kot ga delimo drugi. Komunicirajo “peer to peer”, predvsem pa se ukvarjajo sami s seboj in ne s svetom okoli njih. Individualisti, ki imajo drugačne poglede na svet, predvsem pa, ki jim je precej vseeno, kakšen je ta svet zunaj.

Posledično nastane problem, ker ti mladi obstajajo, vendar ni okoli njih nobenih otipljivih sledi s katerimi bi jih lahko oglaševalci targetirali – pridobivali podatke o njihovih navadah, poznali njihove hobije, poznali njihove želje. Puščajo digitalno sled, ampak na načine, ko ta sled ne pride prav za analizo in izdelavo zaključkov.

Zakaj razmišljam o tem in kakšne veze ima to z oglaševalci?

Oglaševalci zelo radi vedo koga nagovarjajo. Ciljna skupina ima svoje zakonitosti, predvsem pa so znani prijemi s katerimi se jo da nagovoriti. Prav tako pa so znani komunikacijski kanali preko katerih se jih nagovarja / beri – prodaja storitve in izdelke.

Z mlajšo generacijo – od 15 do 23 let bo vse to postalo nemogoče. Ne uporabljajo Facebooka, ne Instagramajo, uporabljajo Snapchat, Viber, Whatsapp. Uporabljajo Facebook Messenger, vendar gre v prvi vrsti za komunikacijo in ne “show off”, kot smo sicer navajeni. In ker oglaševalci nimajo “pojma” o njih, jih je tudi precej težje targetirati.

Ti mladi bodo čez par let pred odločitvijo, ko bodo kupovali stanovanja, avte in vse ostale dobrine, vendar oglaševalci ne bodo vedeli, kdo so in kam sodijo ti ljudje. Posledično jih ne bodo morali, s sedaj znanimi prijemi, targetirati.

Kar pomeni, da bodo oglaševalci morali spet iti med ljudi, predvsem pa se bodo morali začeti spet pogovarjati s svojimi potrošniki za razliko od sedanjega načina dela, ko so bile vse te stvari preproste. Del budgeta za FB, kjer bomo targetirali to in to ciljno skupino, ki ima te in te hobije. Del budgeta bomo naklonili influencerjem, ker se ljudje poistovetijo z njimi.. Veste, kam pes taco moli?

No, mladi imajo idole, vendar jim ti idoli ne predstavljajo tako velikega izziva, da bi zaradi njih kupovali draga oblačila. Mladi raje najdejo svoj stil in iščejo alternativne metode kupovanja. Predvsem pa, kot sem omenil zgoraj, niso več privrženi blagovnim znamkam.

Rešitev?

Vsakič znova sem presenečen, ko se pogovarjam z mladimi na to temo. Kaj cenijo, kaj jim pomeni, kaj si želijo od življenja? Odgovori niso enoznačni, pa vendar se bo treba z mladimi, če jih bomo želeli razumeti, precej pogovarjati. Če bodo oglaševalci želeli preživeti, se bodo morali precej potruditi, da bodo razumeli njihove navade in življenski slog, saj bodo sicer izgubili eno generacijo, ki je ne bodo znali postaviti v svoje predstavitvene grafike in je ne bodo znali nagovarjati.

Če bodo naključno ciljali to ciljno javnost in upali, da jo bodo “zadeli”, potem bo to precej izgubljen primer. In upam, da oglaševalci že nekaj let razmišljajo o tem fenomenu, predvsem pa o tem, da bo potrebno najti nove vzvode, ki ne bodo bazirali zgolj na neskončno velikih količinah podatkov, kot smo navajeni sedaj.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.