Diego Armando Maradona je bil eden največjih nogometašev sveta (ne po centimetrih). Kot otrok sem bil navdušen nad njegovimi vragolijami na nogometnih igriščih in nikoli ne bom pozabil njegovega gola za roko proti Angležem leta 1986. Pa vendar je potem od Maradone ostala zgolj le senca in rumene zgodbe v medijih. Njegove težave s kokainom in vsem ostalim so nekaj časa polnile stolpiče v medijih in nekoč najboljšega nogometaša na svetu pokazale v resnični luči.

Potem se zgodi svetovno prvenstvo v nogometu v Rusiji in tekma med Argentino in Nigerijo. Na tribuni je bil tudi Diego Armando Maradona, ki je navijal za svojo ekipo. Ker je kamermanu bil očitno všeč, ga je prikazal parkrat. Tudi medtem, ko je kazal “fakiča z obema rokama” nekomu v publiki, ali pa celo ekipi Nigerije.

Pa vendar, če je na začetku prvenstva kadil cigaro na tribuni, je bil sedaj njegov eksces še precej večji. V bistvu tako velik, da je na koncu tekme potreboval medicinsko pomoč. Po tvitih sodeč, pa je šlo bolj za to, da je bil zadet kot mamba (neprijeten občutek v nosu, kot posledica snifanja in pogosto praskanje po nosu, njegov odtujen pogled, neusklajena koordinacija rok in telesa) in sicer, sklepam, od njemu ljubega kokaina.

Žalostno, da je človeku potrebna takšna pozornost, predvsem pa, da je človek padel tako nizko – od junaka do bedaka, bi lahko mirno komentiral njegovo zgodbo. Po drugi strani pa, če je leta 1986 zadel gol s pomočjo božje roke, je verjetno občutek boga verjetno premočno prisoten pri njemu.

Leave a Reply

Your email address will not be published.

Time limit is exhausted. Please reload CAPTCHA.