Med vožnjo s trajektom s Cresa sem slišal vprašanje, ki ga je zastavil 5-letnik (po moji oceni) in ob katerem sem začel razmišljati o odgovoru, ki bi mu ga sam ponudil. Nekoč, ko smo živeli še v isti državi, smo bili vsi bolj ali manj enaki (ne bom sedaj o kazalnikih, ki sicer prikazujejo celotno situacijo drugače, ampak o občutku, ki smo ga imeli). Sedaj pa so razlike vse večje in v bistvu je bilo njegovo vprašanje odlično zastavljeno.
- Nisem tako bogat, da bi kupoval poceni stvari
- Če je za volanom bedak, mu ne pomaga niti avto z vso elektroniko in pripomočki
- Kakšen način poslavljanja vi uporabljate?
Če smo se v Jugoslaviji vsi pozicionirali nekje v sredino, je sedanja situacija precej drugačna. Izginil je srednji sloj in dobili smo višji in nižji sloj – in v tem primeru je bilo njegovo vprašanje zastavljeno povsem pravilno – večina Slovencev je na pol revnih. Če imaš osebni dohodek okoli 1200 evrov neto, si ne moreš privoščiti nepremičnine za 200.000 evrov, niti avtomobila za 50.000 evrov. In da ne bo pomote, ni to merodajno za ocenjevanje kako dobro nekdo živi, je pa lahko pokazatelj tudi tega.
In ravno včeraj zvečer sem gledal oddajo na televiziji, o kupovanju nepremičnih v tujini, kjer si mladi s povprečnimi služabmi lahko privoščijo nepremičnine v vrednosti preko 300.000 dolarjev – seveda odplačuješ kredit do konca življenja, vendar vsaj živiš lahko normalno življenje, medtem ko v Sloveniji za 30 kvadratnih metrov plačaš krepko preko 100.000 evrov in tudi to odplačuješ dolga leta. In v tem času moraš tudi živeti, kajne?
Drug pogled na njegovo vprašanje si lahko predstavljam preko dopustovanja, kajti kasneje je razložil, da če bi bili na pol bogati, bi verjetno imeli jahto, pa kakšen hiter avto. In bi šli kam drugam na dopust. Ja, dopust – že kot otrok sem ga z največjim veseljem pričakoval. Kljub temu, da je šlo za 10 ali 14 dni, je bil to čas, ki sem ga čakal. Kljub temu, da smo šli v prikolico od podjetja, kjer je bil zaposlen eden od staršev je bilo to obdobje top. Kasneje smo imeli svojo zemljo ob morju in moj koncept morja se je povsem spremenil in še dandanes imam probleme, ko se odpravim na morje in iščem apartmaje, za katere lastniki zahtevajo 100 in več evrov na noč.
In dopust je tisto, kar si marsikdo v sedanjem času ne more privoščiti. Kljub temu, da dobijo zaposleni regres, pa vendar ne gre skozi, ko se preračuna strošek dopustovanja. In ko slišim zgodbe iz Botrstva, ko bi otroci radi vsaj kak dan preživeli ob morju, se mi utrne solza, kajti zavedam se, kako je biti na pol reven. Ja, iz prve roke – ker sem šel v zadnjih letih tudi čez to, ko sem moral mesec preživeti s tako malo sredstvi … In ko bo kdo rekel, jamraš – ne, samo situacije v življenju so takšne in pridejo trenutki, ko se ti stvari postavijo na glavo, ali pa ti podjetje pač ne plača izstavljenih faktur in si v riti …
Nazaj k temi. Ja, Slovenci na ven izgledamo srečni, bogati, polni vsega. Pa smo res takšni? Si lahko mladi privoščijo svoje stanovanje pri 25 letih, če jim pri tem ne pomagajo starši? Gre lahko zaposlen s povprečno plačo za 10 dni na morje in bo vseeno preživel do konca meseca?
Verjetno vsak zase najbolj natančno pozna odgovore na ta vprašanja in si lahko sam odgovori glede tega. Sicer pa smo želeli to, kar imamo in sedaj živimo to, kar so nam nekateri prodajali kot suho zlato. Smo na pol revni, ali na pol bogati? Odgovor se skriva v nas samih.
Zdravo Had. Kjer opažam problem, je tudi v mentaliteti našega naroda. Pri dohodku, ki se smatra kot povprecen, tako kot si napisal (1200€), gre marsikdo preko meje ter si nakoplje kredite, katere odplacuje celo zivljenje, v primeru izgube sluzbe in v vecini primerov edinega prihodka, nastanejo tezave. Pri taksni placi bi si bilo treba enostavno priznati, da kredit ni logicna niti smiselna izbira, in ubrati kaksno drugo pot (ala zivljenje na budgetu v pravem pomenu besede, ter varcevati, primeren avto glede na finance in ne bmw na leasing da se kazemo pred drugimi,..)
Kako za vraga pa bos privarceval za stanovanje? Kje bos do takrat zivel?
Ok, da za 30 kvadratov plačaš 100 000 evrov, pa moraš bit talent. Pa zakaj za boga bi vozil avto za 50 000 evrov? Če mladi študirajo do 30 leta, starih pa je čedalje več, si ne moremo privoščit boljšega standarda. Omeni enemu študentu, staremu 23,24 let naj gre ob študiju še kaj zaslužit, pa se ti večina smeje v obraz (se opravičujem tistim, ta pridnim, ki dejansko delajo in študirajo). Pol pa pride petindvajseto leto, bi pa vsi mel avte pa stanovanja pa ne vem kaj še. Tisti, ki začnejo pri dvajsetih al prej, jih imajo, drugi pa pač ne. To ti žal noben faks ne pove. In ti tudi ne koristi, če majo pol tisti ki so ubrali hitrejšo pot do poklica že takrat družino in življenjski prostor, ko se ti sprašuješ, kako boš spisal diplomo. Realnost sveta, ki je napačno predstavljena že v osnovnih šolah.
Z vsem spoštovanjem, tole je eno navadno natolcevanje.
Sem eno leto zaposlen in 26 letnik, torej sem lani zaključil magistrski bolonjski študij. V roku, z enim absolventskim letom. Fakulteta za matematiko in fiziko, ne nek xyz lahek faks.
Ob študiju sem delal kolikor mi je to še dopuščal čas, imel sem dve razmeroma nizki štipendiji (Zoisovo in Kadrovsko) ki sta mi nakoncu dali 350€/mesec. Živel sem doma pri starših, brez da bi mi bilo treba prispevati za stroške (razen prehrane na delu, prevoza in mobitela).
A te zanima koliko, sem imel na računu preden sem se zaposlil? 10500€.
In s tem naj si kupim avto in stanovanje? Ja seveda!
Pa sem bil eden bolj šparovnih in bolj delavnih kolegov.
Iskreno, če gledam nazaj mi je žal da sem šparal in nisem tega rajši porabil za kakšno dobro potovanje, ko sem imel čas za to. Kaj mi bo zdaj denar, če pa nimam časa in miru…
Realno, zakaj bi se matral ko si študent da si našparaš za stanovanje, če lahko znesek ki sem ga jaz prihranil v vseh letih faksa in prej potem našparaš v enem letu?
Res bi rad videl nekoga ki mu rata v študentskih letih, po možnosti ob vseh ostalih stroških ki jih mora plačati sam (najemnine…), našparati recimo 80.000€ za stanovanje.
poglej malo cene na obali ali v Lj… 100k za 30m ni niti tako neverjetno.
Zakaj je treba kupiti stanovanje v LJ za 100.000 in to za 30-40m2? Sam sem kupil stanovanje v Domžalah za 120.000 in to 75m2, garaža (prava pokrita garaža, ne garažni boks ki ga v LJ dobiš za cca 10.000€), vrt, dve kleti v velikosti 25m2. Torej da se. Samo eni se držijo LJ.