Verjetno se še marsikdo spomni, ko so Katalonci konec leta 2017 šli na referendum s katerim se ni strinjala španska oblast. Naši politiki takrat niso podpirali katalonske odcepitve in so se bolj kot ne izogibali komentiranju ali pa celo podpori referenduma. In potem nas kozmična sila vrže v leto 2019, kjer se dogaja Venezuela.

Minister za zunanje zadeve Miro Cerar je namreč izjavil, da se bo zavzemal za to, da Slovenija prizna Juana Guaidoja prizna za začasnega predsednika Venezuele. Tudi enajst članic EU se je odločilo za to potezo – pa vendar v tem primeru ne gre za referendum ali voljo ljudstva, gre za prevzem oblasti, ki pa ga podpirajo ZDA, Španija, Velika Britanija, Francija, Avstrija in Nemčija. In Slovenija si očitno želi biti tudi na tem vlaku.

Mogoče bo kdo rekel, da gre za povsem dva različna primera. Drži. Gre. In tudi Katalonija ni Slovenija, pa se verjetno marsikdo spomni kako je bilo, ko smo čakali mednarodno priznanje drugih držav po referendumu. Na drugi strani pa imamo Venezuelo, kjer bi “tuje države” menjale predsednika.

Da ne bo pomote in da ne bo kdo skočil v zrak – stanje v Venezueli ni ok in bi bile potrebne spremembe, vendar kdo so politiki, ki lahko zahtevajo takšne spremembe?

Vmešavanje ZDA v različne politike po svetu – z drugimi besedami demokratizacija držav po svetu ni nikoli prinesla nič dobrega. V bistvu ravno nasprotno, saj imamo cel primerov iz ne tako oddaljene preteklosti, ki nas lahko opominjajo na to, zakaj si želijo ZDA demokratizacije različnih držav – ne zaradi samaritanstva, ampak zaradi naravnega bogastva določenih držav – Irak, Kuvajt, Libija …

Strinjam se, da Venezuela potrebuje demokratične volitve. Strinjam se, da je potrebno nekaj spremeniti – vendar kdo je tisti, ki lahko zahteva takšne spremembe? ZDA? Slovenija? EU? Si tako predstavljamo demokracijo?

Leave a Reply

Your email address will not be published.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.