Kadar pišem, komentiram, tvitam, objavljam na facebooku preko računalnika – takrat uporabljam črke ČŠŽ. Ko taiste stvari počnem preko pametnega mobilnega telefona pa se črke čšž pretvorijo v csz. Spremeni se tudi način pisanja, saj ne uporabljam velikih začetnic, veliko več je … Zakaj?

Ko sem jaz začel uporabljati prvi mobilni telefon (SE GA628) le ta ni imel šumnikov. SMSi so bili način komunikacije med mladimi in takrat nisem mogel pisati drugače. Prav tako sem v tistem času pisal tudi tekste na blogu brez šumnikov. Ker sem bil navajen takšne komunikacije – preko IRCa, ICQja, MSNja …

Šele kasneje, ko so se mobilni telefoni spreminjali in ko so dobivali nove in nove funkcionalnosti, med drugim tudi šumnike, sem parkrat uporabil ta način komunikacije – vendar je bil problem drugje. Če si SMSe pisal s šumniki, potem se je SMS podaljšal za precej znakov, saj šumnik ni bil navadna črka. In takrat še ni bilo “flat ratea” pri SMSih – torej neomejene količine poslanih SMSov. Smo pač bili bolj varčni in posledično smo tipkali vse brez šumnikov.

Navada je železna srajca, kajne? In tako je tudi pri meni. Ko pišem tekste za blog, jih ne preberem za seboj, zato imajo slovnične napake. Vendar se trudim, da so pisani s šumniki. Ko objavljam na facebooku, ali tviterju pa je precej odvisno od tega, če to počnem s telefonom ali z računalnikom. Ker v večini primerov komentiram in tvitam preko telefona, je večina mojih odgovorov brez šumnikov.

Glede na to, da imamo Slovenci šumnike in da smo lahko ponosni nanje, bi bilo verjetno prav, da bi bila vsa komunikacija s šumniki, pa vendar se mi s telefonom ne da iskati čšžjev, kajti gre za precej veliko izgubo časa. Mogoče bom nekoč vseeno premislil v tej smeri in naredil korak k temu, da bom tudi odgovarjal na facebooku, tvital in vse ostalo počel s šumniki.

Do takrat pa naj mi bo oproščeno, ker ne počnem tega. In hvala Klara, ker si me opomnila na to početje, ki ima očitno izvor v začetku moje komunikacije preko SMSov.