Kdaj uporabimo s / z / iz in kdaj uporabimo na / v? Pravila za to sicer ni, ampak podlaga je logika. Zapomnimo si, da sta para: v – iz in na – s / z. Če grem v klet, potem pridem iz kleti. Če grem na goro, potem pridem z gore – in ne iz gore, ker nisem šel v goro! Če je hrana na krožniku, potem sem pojedel hrano s krožnika. Če se sprašujete kdaj s in kdaj za – poskusite izgovoriti na glas – z krožnika, s veje?

Če gremo na fakulteto ima to drug pomen, kot pa če gremo v fakulteto – pri prvem primeru govorimo o ustanovi, pri drugem primeru pa gre za objekt.

Malce večji problem nastane pri zemljepisnih imenih, kjer se moramo ozirati na navade prebivalcev. Gremo na Vrhniko in ne v Vrhniko. Gremo na Ptuj. In gremo v Ljubljano in v Trbovlje. Posledično gremo iz Ljubljane in iz Trbovelj.

Če smo na žuru na Šmarni gori, gremo s Šmarne gore. Če pa smo skočili v Blejsko jezero, gremo iz Blejskega jezera, ko poskušamo priti iz vode. Če gremo v Postojnsko jamo, pridemo iz Postojnske jame!

Kdaj uporabim S in kdaj uporabim Z – pred besedo?

V osnovni šoli so nas “tršice” naučile precej preprostega načina uporabe S in Z in sicer s stavkom Ta suhi škafec pušča, ki mu odvzamemo samoglasnike. Pred soglasniki ki ostanejo pišemo predlog S.

  • Predlog S se uporablja pred soglasniki – c, č, f, h, k, p, s, š, t
  • Predlog Z se uporablja pred soglasniki – b, d, g, j, l, m, n, r, v, z, ž
  • Predlog Z se vedno uporablja pred samoglasniki a, e, i, o, u
  • Predlog H se vedno uporablja pred G in K.
  • Pred vsemi ostalimi se piše predlog K. Lahko si pomagamo s stavkom H Kupu Gnoja

Jezero Jasna

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.