Sobota. Lep dan. Po kolesarjenju v Ljubljani sem se odločil, da grem kolesariti na obalo. Po več kot dveh mesecih sem šel pogledat kakšno je življenje ob morju. Ja, se zavedam, da turisti nismo zaželjeni na obali in tega se bom poskušal držati. Ker pa je kolesarjenje postalo nov nacionalni šport, pa sem se odločil, da vseeno poskusim srečo.

Od Kopra do Sečovelj. Prijetna pot, veliko kolesarjev, predvsem pa zelo veliko turistov s tablicami IT, FR, AT … Sicer sem bil prepričan, da so naše meje zaprte, ampak očitno sem živel v zmoti.

Ko sem se vračal, sem se odločil, da bom na delu obale, kjer ni bilo nikogar, streljal od gostilne Ribič skočil v morje. Preoblečem se, skočim v morje, zaplavam. Temperatura vode je čudovita. Po par minutah plavanja priplezam na skale in se ogrnem z brisačo.

Vidim dva fanta v rumenih jopičih, ki se mi približujeta. Prijazno me pozdravita in opozorita, da ni dovoljeno sončenje, da pa je dovoljeno kopanje. Se opravičita in gresta naprej. Zgolj opravljata svoje delo ..

Hm. Hm. Torej, grem lahko v vodo, ko pa pridem iz vode, pa se ne smem posušiti in preobleči, da bi šel naprej na kolo.

Lahko pa grem v lokal, kjer so tudi drugi obiskovalci in se tam brezskrbno predajam sončnim žarkom in uživam cel dan na soncu?

Kdo je tu nor? Jaz res več ne štekam teh predpisov, ki veljajo in ki so očitno namenjeni zgolj “jebanju” naroda. Mogoče pa bi lahko s sončenjem koga ogrožal? Sicer ne vem koga, ampak zaprmej bi lahko.

Seveda sem se oblekel, kot pošten državljan in se spravil na kolo. Malce naprej je družina z majhnima otrokoma jedla, pa so se prav tako morali “odstraniti” …

Očitno je to naša nova realnost. Delali bomo tisto, kar nam bo vlada ukazala.

One Response to V morju se lahko kopaš, ne smeš pa se sončiti

  1. Joško pravi:

    Bi moral v vodo skočit zraven bifeja, pa bi bili vsi srečni…

    Kljub temu da Primorci tradicionalno niso nagnjeni v desno, bi jih bilo za nedeljsko sončenje verjetno težko zbrati v omembe vrednih številkah, iz notranjosti se tudi ne splača vozit na obalo na protestno sončenje, torej ne ostane dosti maneverskega prostora… Edina, ki lahko še kaj pripomore je po moje lokalna oblast in posamezniki, ki zanjo opravljajo “umazano delo”. Zato se sprašujem kaj sta tista dva v rumenih jopičih razmišljala oz. s čim? Začnite razmišljat s svojo glavo, nehajte ljudem težit z debilnimi predpisi in se zavedajte, da jih boste še kako potrebovali in prosili, da pridejo na obisk.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.

This site uses Akismet to reduce spam. Learn how your comment data is processed.