Še en dokaz, da imamo na ablasti najbolj nesposobno vlado v zgodovini Slovenije. Odločitev Višjega sodišča v Kopru, ki je ustavilo prekrškovni postopek zaradi nenošenja maske na prostem, ker dejanje ni prekršek, je kamenček v mozaiku, ki prikaže, da aktualna ablast v letu dni ni bila sposobna pripraviti zakonske podlage za obvezno nošenje mask.
- Očitno Hojs še nikoli ni poslal SMS za dobrodelne namene / ne bodi Hojs, pošlji STA5 na 1919
- zaobstanek.si / #zaobSTAnek / donacije za STA tudi preko nakazila in plačilnih kartic
- Janez Janša, nehaj nas sramotiti pred EU s svojo angleščino
- Stroka ni predlagala nošenja mask na prostem
- Zakaj so domoljupci ta vikend povsod videli ljudi brez mask? Da bodo naslednji teden lahko krivili Ustavno sodišče in…
Ne, ne trdim, da maske niso koristne. Ravno obratno. Zagotovo so, vsaj v zaprtih prostorih in v gužvi. Ne pa tako, kot so zahtevali od nas, ko so bile maske obvezne tudi v naravi in povsod na prostem, ko daleč naokoli ni bilo nikogar. Ampak nazaj k odločitvi Višjega sodišča v Kopru, ki bo verjetno danes deležen pogroma s strani trolov s Trstenjakove.
Dejanje nenošenja mask ni prekršek, kajti prekršek se lahko predpiše z le z zakonom, vladni odlok pa zakonsko normo lahko dopolni v okviru napotitve (vir Pravna mreža). Po 39. členu Zakona o nalezljivih boleznih vlada lahko z odloki omeji:
- svobodo zbiranja
- prehajanja mej
- prodajo blaga in storitev
- svobodo gibanja
Vlada je utemeljevala, da gre pri obvezni uporabi zaščitnih mask za omejitev gibanja, vendar je ta sodišče ugotovilo, da je takšna razlaga preširoka, kar pomeni, da predpis, ki določa obvezno uporabo zaščitnih mask, ni bil izdan v okviru napotitve iz 39. člena ZNB in v posledici ne gre za prekršek iz 14. točke prvega odstavka 57. člena ZNB.
Torej vlada ni opravila svojega dela in v letu dni ni bila sposobna pripraviti zakonske podlage za obveznost nošenja mask na prostem. Z drugimi besedami – globe so nične, ker to ni prekršek!
Ker kršitev pravil o uporabi mask v nobenem predpisu ni določena kot prekršek, je moralo pritožbeno sodišče ob reševanju pritožbe že po uradni dolžnosti sodbo spremeniti, tako da se zahtevi za sodno varstvo ugodi in se postopek o prekršku ustavi, ker očitano dejanje ni prekršek (deveti odstavek 163. člena ZP-1) (vir)
