Inštitut Danes je nov dan je razvil Parlameter Mestne občine Ljubljana (MOL), občinsko različico orodja Parlameter, sprva namenjenega analizi glasovanj in transkriptov nastopov v državnem zboru, sedaj pa tudi v občinskih oziroma mestnih svetih. Platforma občankam in občanom ter drugi zainteresirani javnosti nudi vpogled v delovanje ljubljanskega mestnega sveta in sprejemanje odločitev, ki lahko pomembno vplivajo na njihova vsakdanja življenja. V naslednjih mesecih bodo predstavili še Parlametre občin Ajdovščina, Hrastnik in Lendava ter z zbiranjem, analiziranjem in vizualizacijo občinskih podatkov prispevali k večji transparentnosti in nadzoru lokalnih oblasti ter kakovostnejšim odločitvam na lokalnih volitvah.

Na inštitutu Danes je nov dan so razvili občinsko različico svojega orodja Parlameter, s katerim želijo ponuditi podroben vpogled v delovanje občinskih in mestnih svetov, s tem pa javnosti približati aktivnosti lokalnih oblasti. Kot prvega so predstavili Parlameter Mestne občine Ljubljana (https://ljubljana.parlameter.si/), ki z zbiranjem, analiziranjem, strukturiranjem ter vizualizacijo podatkov na uporabnicam in uporabnikom prijazen način pomaga pri spremljanju najrazličnejših vidikov delovanja mestnega sveta naše največje občine.

Javnost si lahko zdaj ogleda prisotnost svetnic in svetnikov na sejah, individualne rezultate glasovanj, število podanih vprašanj ali izrečenih besed, sprejete odloke ter mnoge druge informacije. Poleg tega orodje omogoča tudi iskanje po ključnih besedah, s tem pa spremljanje le tistih govorov, glasovanj in odlokov, ki so za občanke in občane najpomembnejši. Tako jim na primer ni treba pregledovati ogromnih količinah nestrukturiranih podatkov, da bi odkrili, kaj se dogaja v njihovi soseski ali četrtni skupnosti.

Parlameter Mestne občine Ljubljana ponuja tudi vpogled v nekaj najzanimivejših statistik delovanja ljubljanskega mestnega sveta. Ugotovimo lahko, da je ta v trenutnem mandatu približno enakomerno razdeljen po spolih, saj ga sestavlja 23 žensk in 22 moških. Njihova povprečna starost je 56,9 let, kar 31 od 45 svetnic in svetnikov pa ima univerzitetno ali višjo izobrazbo. Izstopa še podatek, da je za kar 18 svetnic in svetnikov to prvi mandat, kar pomeni, da gre za relativno novo sestavo (povezava do kartice).

S pregledom profilov posameznih svetnic in svetnikov je mogoče preveriti, koliko vprašanj so zastavili v trenutnem mandatu. Na tem področju je bil do sedaj najbolj aktiven Janez Stariha z Liste kolesarjev in pešcev, ki je zastavil kar 65 vprašanj, sledita pa mu Mojca Škrinjar iz Svetniškega kluba SDS z 51 in dr. Asta Vrečko iz Svetniškega kluba Levica s 36 vprašanji (povezava do kartice). Na drugi strani pa podatki kažejo, da kar 22 svetnic in svetnikov v tem mandatu ni zastavilo niti enega samega vprašanja.

S pomočjo orodja lahko ocenjujemo tudi aktivnost posameznih svetnic in svetnikov na sejah. Analize govorov na primer kažejo, da je v tem mandatu daleč največ besed izgovoril dr. Dragan Matić iz Svetniškega kluba samostojnih svetnikov (SKSS), ki je na prvem mestu z nekaj več kot 27 000 izgovorjenimi besedami, sledi pa mu Mojca Sojar iz Svetniškega kluba Nova Slovenija z nekaj več kot 23 000 besedami. Sicer ima med svetniki največ govorov na posamezno sejo, to je 10, Aleš Čerin iz Liste Zorana Jankovića (LZJ), kar ne preseneča, saj ob odsotnosti nadomešča župana. Sledita mu Marjan Sedmak (prav tako LZJ) z devetimi govori na sejo in Mojca Škrinjar s šestimi (povezava do kartice).

Analizirati je mogoče delovanje posameznih svetniških klubov. Tako lahko na primer ugotovimo, da sta do sedaj daleč največ svetniških vprašanj zastavila kluba Levica s 135 in SDS s 129, s precej manj vprašanji, to je 65, pa jima sledi Lista kolesarjev in pešcev (povezava do kartice). Prav tako je mogoče spremljati prisotnost na glasovanjih, ki kaže, da so svetniki in svetnice LZJ prisotni na kar 91 % vseh glasovanj, najslabše pa so se odrezali svetniki in svetnice SKSS, ki so bili prisotni na samo 59 % glasovanj (povezava do kartice). Na tem mestu je sicer treba omeniti, da se v mestnem svetu MOL pri vsaki točki dnevnega reda prisotnost preverja le enkrat, zato se včasih tudi pri vzdržanem glasu ta zabeleži kot odsoten. Gre torej za posledico nepopolnih podatkov, ki bi jo občina lahko odpravila z natančnejšim beleženjem prisotnosti svetnic in svetnikov.

Parlameter MOL ponuja celovit vpogled v glasovanja ljubljanskega mestnega sveta. V celotnem mandatu je bilo do sedaj opravljenih 855 glasovanj, a je v analizo trenutno vključenih le 811, saj občina glasovanj za 12. sejo ni objavila na svojem spletnem mestu niti jih ni posredovala inštitutu Danes je nov dan. Od analiziranih 811 glasovanj jih je bilo sprejetih kar 768, izstopa pa podatek, da je bil med vsemi sprejetimi glasovanji le en amandma opozicije. Ostalih 43 amandmajev opozicije oziroma odborov, ki jih nadzoruje opozicija, je bilo zavrnjenih.

Na podlagi analiz glasovanj pa je mogoče spremljati tudi (ne)enotnost posameznih svetniških klubov, saj Parlameter MOL meri odstotek svetnikov in svetnic, ki se niso strinjali z večinskim glasom svojega kluba. Najbolj neenoten je SKSS s 33,25 % neujemanja (povezava do kartice), kar je pričakovano, saj gre za nepovezane svetnice in svetnike, sledi pa jim SDS z 21,52 % (povezava do kartice). Poleg Janeza Starihe, ki je v svojem klubu edini svetnik, so najbolj enotni v Listi Zorana Jankovića, saj je tam neujemanje zgolj 10,37-odstotno (povezava do kartice).

Analize in vizualizacije podatkov so na Parlametru pripravljene v obliki informacijskih kartic ter primerne za takojšnje deljenje oziroma objavo na spletnih mestih in družbenih omrežjih. Na Danes je nov dan so prepričani, da bo orodje novinarje, nevladne organizacije in civilno družbo spodbudilo k različnim analizam delovanja ljubljanske občine. Tudi sami bodo sodelovali pri pripravi številnih zagovorniških kampanj, s katerimi želijo osvetliti mnoga področja ter izboljšati življenja občank in občanov.

Predvsem pa na inštitutu upajo, da bodo s platformo dodatno prispevali h kulturi odpiranja občinskih podatkov v Sloveniji, s tem pa povečali nadzor nad delovanjem lokalnih oblasti. Prav transparentnost namreč poveča legitimnost dela svetnic in svetnikov, pomaga pa tudi pri spodbujanju političnega udejstvovanja občank in občanov. Zato bodo v naslednjih mesecih predstavili še Parlametre občin Ajdovščina, Lendava in Hrastnik, obenem pa verjamejo, da se bo uporaba orodja razširila tudi v druge slovenske občine.

Vzpostavitev Parlametra MOL je del projekta “Tvoja občina: odprta in transparentna lokalna uprava”, ki je sofinanciran iz Active Citizens Fund v Sloveniji in podprt s strani finančnega mehanizma EGP.

obcinski parlameter
obcinski parlameter