Naslov zapisa je nastal na podlagi odzivov oz. komentarjev na objavo, da je bil dr. Andrej Stare med športnim prenosom na delovnem mestu alkoholiziran. Rahlo sem presenečen, da se velikemu delu Slovencev zdi to povsem sprejemljivo in takšno dejanje celo podpirajo. Očitno je alkohol del naše folklore in kot tak splošno sprejemljiv. Meni pa je to precej žalostno, predvsem pa zelo zelo narobe.
- Dr. Andrej Stare si je v prenosu “nalil preveč čistega vina” in doživel “zdrs”
- Zdravniki v javnem zdravstvu stavkajo, vendar ponujajo in opravljajo samoplačniške storitve
- Za spolno zlorabo desetletnice sodišče izreklo tri leta zaporne kazni / tožilka je zadovoljna s kaznijo
- Zakaj se vse bolj nerad oglašam na telefonske klice?
Razumem, Slovenci imamo alkohol v DNKju. Mlajše generacije so malce drugačne in se ta zakoreninjenost počasi spreminja. Vendar bo potrebno še precej časa, da nam alkoholiziranost na delovnem mestu ne bo nekaj povsem normalnega.
Včeraj sem pri različnih komentarjih poskusil izpostaviti dejsto, da alkoholiziranost na delovnem mestu ne bi smela in ne sme biti tolerirana. Vendar smo tudi tu na različnih bregovih, saj nekateri mirno zapišejo, da je boljše, da je dr. Stare alkoholiziran na delovnem mestu, saj je tako bolj zabaven, kot pa če je trezen. Ko pa omeniš voznika avtobusa, ki prevaža otroke in njegovo alkoholiziranost pa je to nekaj povsem drugega.
Ta dvojna merila, ki jih vsak postavlja, so precej dvorezen meč. Predvsem pa so zelo narobe – dr. Andrej Stare je dal občutek celotni Sloveniji, da je alkohol kul, ker je tako bolj zabaven. Pa vendar temu ne bi smelo biti tako. Ravno obratno. Ali je res potrebno, da si zabaven biti alkoholiziran? In kje je meja, kdo jo postavlja, kdaj je nekdo kul, če je pijan?
Jaz sem za ničelno toleranco do alkohola. Za volanom bi bil najbolj srečen, če bi bila postavljena toleranca na 0,0. Vendar se bojim, da temu ne bo tako, kajti v Sloveniji je to pač del naše “kulture”, da se ga napiješ toliko, da ne veš več kaj govoriš, predvsem pa da se ne spomniš prejšnjega dne.
Da tega, kakšne so posledice alkoholiziranosti v družinah in pri posameznikih niti ne omenjam. Ampak za velik del Slovencev je pač alkohol povsem sprejemljiv na delovnem mestu. Z drobnim tvistom – da oni povedo na katerih delovnih mestih je to sprejemljivo.
Jaz nisem za 0.0 In ti povem zakaj. Edinkrat, ko spijem alkohol je ko grem ven ali na praznovanje rojstnega dne. Ta alkohol je 1 pivo, ali en radler. Ven oz. na praznovanje grem v povprečju 1x na mesec.
Pri 0.0 bom očitno žulil samo navadno vodo iz pipe. Ker sokov in gaziranih pijač ne pijem.
Ne piješ gaziranih pijač, ampak piješ pa pivo in radler. :D
Ahja… jaz pa se čist strinjam z napisanim… če voziš je 0.0. Boš pač praznoval rojstni dan z vodo če drugega ne maraš. V resnici nobenega ne zanima kaj piješ. Pa ne mi zdaj “saj samo nazdravim”. Alternativo imaš še vedno, da se odpraviš “ven” brez lastnega prevoznega sredstva -> taxi je ena taka fajn opcija. A da je za plačat? Seveda je… boljše taxi kot življenje.
Slovenci se zelo radi šalimo na račun pijanstva.
Če pogledamo statistiko oz. ocene (cca. 200.000 alkoholikov), stvar ni niti malo smešna.
To pomeni, da v Sloveniji skorajda ne najdeš človeka, ki ne bi v ožjem ali vsaj v širšem sorodstvu imel aktivnega pijanca.
Alkoholizem žal vpliva na svojce (partnerje, otroke, sorojence) pa tudi na prijatelje in znance.
Prometnih nesreč, ki so neposredno povezane z opitostjo, raje sploh ne omenjam.
Pod črto niti ne čudi, koliko različnih opravičil za popivanje si lahko ljudje izmislijo.
Ali pa večno “argumentiranje”, da 0.0 v prometu ni prava rešitev, ker “na zabavi pa vseeno pripada vsaj kako pivo ali radler.”
Zakaj točno že? A ga rabiš? A imaš mogoče problem, pa se vsi pretvarjamo, da ga nimaš?
Še lažje pa je na račun pijanstva zbijat kvazi šale in se delat norca.
Očitno je tako lažje, kot pogledat resnici v oči.
Pa na zdravje.