Nedeljsko jutro. Tišina. Sonce sramežljivo kuka skozi žaluzije. Pripravljam zajtrk. Vse je mirno – dokler ne dam sadja v blender in ga vklopim. Konec zen trenutka. Zvok, kot da bi helikopter poskušal pristati v moji kuhinji. Zakaj so naprave tako glasne? Blender, mikser, kuhinjska napa, fen, kosilnica, sesalec. Naštevam lahko v nedogled …
- Na živce mi gre glasna glasba iz BT zvočnikov na javnih površinah. Sem edini?
- Odložiti slušalko, prevrteti kaseto, oglasna deska
- Kaj ti bo empatija, če si lahko egoistična rit
- Zakaj se vse bolj nerad oglašam na telefonske klice?
Avtomobilska industrija je naredila velik skok – od hrumečih dizlov do skoraj neslišnih električnih vozil. In potem prideš domov in skušaš zmešati banano z ovsom, pa dobiš zvok kot iz kakšnega vojaškega filma. Naprave v kuhinji delujejo, kot da so iz 80-ih. Čeprav imajo LED zaslončke in 12 programov, je osnovna funkcija – rotacija ali sesanje – enako hrupna kot prej. Ni tišina tista, ki jo dobimo z napredkom, ampak več decibelov. Nič ne pomaga, če kupiš najdražjo napravo, ki ima tudi najmanj dB glasnosti. Še vedno je vse skupaj glasno.
Je problem v motorjih? Delno, ja. Večina teh naprav uporablja motorje z visokimi vrtljaji in brez resne zvočne izolacije. Električni avti imajo zvočne obloge, dušilce, gumirane dele in kompleksno akustično zasnovo. Blender? Plastična posoda, poceni motor, 22.000 obratov na minuto – in rezultat je zvok, ki odmeva po celotnem bloku.
Pa res ne znamo narediti tihe kosilnice? Seveda znamo. Imamo robotske kosilnice, ki brnijo kot malo bolj živahen komar. Ampak le redki toliko denarja odštejejo zanje, ker so (še) drage, zahtevajo aplikacijo, kalibracijo ter 17 korakov nastavitve, da sploh začnejo rezati. Povprečen uporabnik? Potegne za vrvico in pusti bencinski motor, da zarjove vsem sosedom v opomin, da je trava visoka.
Ironija: tišina se prodaja kot luksuz. Tesla ni tiha zato, ker ne zna ropotati. Tiha je, ker je luksuz. Tišina pomeni status, pomeni napredno tehnologijo, pomeni, da si si lahko privoščil nekaj, kar ne rjovi. V kuhinji pa tišina še ni postala trend. Bolj kot je glasno, bolj ima uporabnik občutek, da stvar res dela. Ker če nekaj ropota, melje in vibrira – potem je očitno močno.
Zaključek: Hrup = nostalgija? Ali samo lenoba? Možno je, da smo se preprosto navadili na hrup. Da ga dojemamo kot del vsakdana, kot simbol učinkovitosti. Ali pa je industriji preprosto vseeno – zakaj bi izboljšali nekaj, kar ljudje še vedno kupujejo, čeprav vse tuli in ropota.
Mogoče bo nekoč prišel trenutek, ko bomo imeli tihe blenderje, neslišne fene in kosilnice, ki ne prebudijo vseh mačk v ulici. Do takrat pa bom živel v svetu glasnih naprav, ki očitno motijo samo mene. Če bi takšne naprave motile ogromno ljudi, bi tudi proizvajalci spremenili logiko, kajne?
