Ko se vozim po avtocesti in zagledam rdeče odseke na Google Mapsu (kar se dogaja vsakodnevno!), mi Google sam poišče alternativno pot. Nekaj minut kasneje me glasno obvešča “turn right” in znajdem se na cesti, ki jo je še pred nekaj leti poznala zgolj peščica domačinov. Za domačine je ta cesta pomenila nekaj drugega: hitro povezavo do službe, trgovine ali šole. Danes pa postaja ozka, vijugasta ulica sredi vasi nenadoma glavna tranzitna arterija za trume turistov s prikolicami, ki bi sicer morale ostati na avtocesti. Google Maps je povsem spremenil življenja domačinov v manjših krajih v času turistične sezone.
- Prihaja lepo vreme in z njim neskončni zastoji na avtocestah ob vikendih
- Vsako jutro zastoji na avtocesti proti Ljubljani / bi prepoved prometa za tovornjake v jutranji konici rešila to težavo
- Ideja / čas izgubljen v zastojih na naših avtocestah bi nam lahko šteli v pokojninsko dobo
- Sočustvujem s prebivalci Pivke, Knežaka, Šembij, Ilirske Bistrice …
Google Maps in podobne aplikacije so spremenile prometne tokove na način, ki ga nihče ni načrtoval. Tisto, kar je bilo zamišljeno kot pomoč voznikom, se je v manjših krajih spremenilo v nočno moro. Ceste, ki niso zgrajene za dvosmerni promet, postanejo ozke pasti. Domačini stojijo v kolonah, ker turist z avtodomom ne more zaviti na ovinku. Nekateri preprosto ne znajo voziti po takih cestah in povzročijo popolno blokado.
Za lokalne skupnosti to pomeni izgubo kakovosti življenja. Namesto da bi se vozili po praznih poteh in v nekaj minutah prišli do cilja, zdaj potrebujejo dvakrat več časa. Hrup, izpuhi in prometne nesreče so postale nekaj vsakdanjega. In vse to zaradi algoritma, ki ne loči med “krajevno bližnjico” in “logično prometno rešitvijo”.
Ironija? Domačini, ki so se včasih veselili turistov, ker so prinašali zaslužek, jih sedaj gledajo s precej manjšim navdušenjem. Ni problem v turizmu samem, temveč v tem, da jih je digitalna navigacija speljala tja, kamor ne sodijo.
Rešitve? Nekateri kraji so že uvedli prepovedi tranzita za tovorna vozila in avtodome po lokalnih cestah. Drugod so postavili fizične ovire. A težava ostaja: Google Maps vedno išče najhitrejšo pot. Če avtocesta stoji, bo algoritem še naprej vozil ljudi po ozkih podeželskih cestah in domačinom bo še naprej kradel vsakdanjo normalnost.
Vse lepo in prav, dokler se zavedamo, da digitalne bližnjice niso vedno prave bližnjice. Za nekoga, ki tam živi, so to življenjske poti, ne zgolj zeleno obarvane črte na ekranu.
Še konkreten primer z otoka Krk. Vsak vikend so zastoji pred mostom, ki povezuje Krk s celino. Pet in več kilometrov dolgi zastoji so vsakdanjost. “Lokalci” so do sedaj uporabljali cesto čez Čižiče, da so se ognili zastojem pred Njivicami. Ampak Google maps je to spremenil. Sedaj trume turistov peljejo skozi to majhno mesto in naprej po ozki ulici, kjer se težko srečata dve vozili s prikolicama. Posledično to pomeni, da nastanejo zastoji tudi tukaj in potem se dve obremenjeni “žili” stekata skupaj, kar je recept za katastrofo.