Ste že opazili, da so vaše najljubše čokoladice nenadoma “shujšale”? Da je v škatli kosmičev več zraka kot hrane? Da se pralni prašek porabi hitreje, čeprav ste kupili iste znamko kot vedno? Dobrodošli v svetu shrinkflacije (skrčflacije). Pojav, kjer podjetja zmanjšajo količino izdelka, a cena ostane enaka (ali pa celo zraste).
- Ko prideš iz trgovine in smrdiš po pohanih piščancih
- Klorni odstranjevalec plesni CLOX in marže v različnih trgovinah / 19,90, 3,99, 2,59, 2,19 evra
- Nakup v spletni trgovini / prvega vtisa ne moreš popraviti drugič
Shrinkflacija ni nič novega. Gre za precej eleganten trik proizvajalcev: embalaža ostane skoraj enaka, oblikovno privlačna kupci pa na hitro ne opazimo, da je v njej manj vsebine. 500 gramsko pakiranje testenin? Naenkrat samo še 450 gramov. Litrski sok? Zdaj 09 l. Cena ostane ista ali celo višja. Primer Milka – 100 gramska čokolada je postala 90 gramska in cena se je dvignila.
Ker se inflacija dviga, proizvajalci ne želijo (preveč očitno) zvišati cen, zato raje zmanjšajo količino. Potrošniki imamo občutek, da kupujemo isto, dokler ne primemo tehtnice v roke ali pogledamo deklaracije, ki je nekje z malimi črkami skrita.
Zakaj je to problem? Shrinkflacija je legalna, a izigrava našo percepcijo. Embalaža ostane enaka, le številke na zadnji strani se spremenijo. Pa še te so zapisane tako, da jih redko kdo prebere. Podjetja se izognejo odkritim podražitvam, a mi v resnici plačamo več za manj.
Primeri iz trgovine:
- čokolada – včasih 100 g, zdaj samo še 90 g
- kava – nekoč 250 g, sedaj 225 g
- prigrizki, kjer je vrečka enako napihnjena, vsebine pa manj kot prej
Čeprav so to majhne spremembe na letni ravni, pomenijo, da kupci plačamo precej več.
Kaj storiti? V bistvu bolj malo, ker smo potrošniki zgolj kolateralna škoda. Lahko pa prebereš deklaracijo in preveriš težo in volumen in ne le embalaže. Primerjaš ceno na kilogram/liter, ki je edini pošteni pokazatelj. Odpoveš se znamki, ki zavaja – po neki logiki bi moral trg reagirati, če potrošniki glasujemo z denarnico.
Shrinkflacija je simptom večjega problema – gre se za maksimiranja dobička. Največja ironija pa je, da se pogosto zgodi ravno pri izdelkih, ki jih kupujemo redno in jih imamo najraje. Ko naslednjič v trgovini pograbite svoj najljubši izdelek, ga raje stehtajte z očmi. Morda boste ugotovili, da ste dobili manj, kot ste pričakovali.